Novi zapor v ljubljanskih Dobrunjah bo imel tudi sodišče (FOTO)

»Pridi, gremo na Povšetovo, saj tam je res lepo,« je Adi Smolar prepeval o najbolj razvpiti ljubljanski ulici, ob omembi katere večina dobi prvo in edino asociacijo zapor. Bilo je decembra 1962, ko so se zaporniki in osebje tedanjega ljubljanskega zapora, ki je deloval v Miklošičevi ulici, preselili na novo lokacijo. Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana je dobil nov dom in s tem se je začelo obdobje, ki ga bo, kot kaže, kmalu konec.

Na Povšetovi so občasno izbruhnili upori, sem in tja je kateremu od zaprtih uspelo celo pobegniti. Nazadnje leta 2013, ko jo je Robert Trščinar, dolenjski krovec z dopolnilno vlomilsko dejavnostjo, pobrisal po strehi zavoda. Nastanjen je bil v mansardnem delu, ponoči je razžagal rešetko, se povzpel na streho, prišel na drugi del stavbe in se po vrvi, spleteni iz rjuh, spustil na nadstrešek. Nato je moral le preplezati žičnato oviro in že je bil na parkirišču sosednje bolnišnice.

Za temi vrati se seveda ne skriva hotelska soba.

Rešetk tako rekoč ni.

Tudi ta primer je opozoril na pomanjkljivosti zapora v stavbi, ki ni bila grajena za namene zapora in zaradi nefunkcionalnosti ne ustreza sodobnim programom izvrševanja kazni. »Objekti so dotrajani in energetsko neučinkoviti, prav tako prostorska zmogljivost ne ustreza prilivu zaprtih oseb,« pojasnjujejo stanje v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaporniki lahko zato kaj kmalu pričakujejo selitev na novo lokacijo zapora v Dobrunjah, kjer so nam v teh dneh odprli vrata.

Sodobno, trajnostno

Da je nov zapor še kako potreben, poslušamo že leta, saj Povšetova ob vseh drugih težavah tudi poka po šivih – ob zmogljivosti 135 zaprtih je trenutno zasedena 175-odstotno. Ministrstvo za pravosodje je prve aktivnosti za izgradnjo novega objekta začelo leta 2015, 2019. so podpisali 73 milijonov evrov vredno pogodbo z izvajalci gradbenih del – konzorcijem podjetij CGP, d. d., Kolektor Koling, d. o. o., in Pomgrad. Gradnja se je začela leta 2022.

Ali bodo vrata celic čez dan odprta in se bodo zaporniki lahko družili, bo močno odvisno od njih samih.

Moduli imajo lastno zunanjo sprehajalno površino.

»Izgradnja poteka po terminskem načrtu, trenutno na gradbišču potekajo intenzivna zaključna dela,« izvemo ob obisku in še, da je zaključek gradbenih del predviden v sredini letošnjega leta. Nato sledi selitev, ki pa bo postopna. V prvi fazi je namreč predvideno usposabljanje zaposlenih v zavodu, da se bodo podrobno seznanili s specifikami novega objekta in tehničnega varovanja v njem. »V nadaljevanju bodo vzpostavili vse potrebne procese izvrševanja kazni v zavodu in preselili zaprte osebe. Podrobnosti preselitve še niso znane, zato jih ne moremo komentirati,« pojasnjujejo v upravi.

»Sodobno, trajnostno in skoraj ničenergijsko zasnovani zapor Dobrunje s prostorsko zmogljivostjo 388 oseb bo brez pomanjkljivosti obstoječega objekta na Povšetovi ulici, saj bo imel varne bivalne prostore za zaprte osebe,« so že ob začetku gradnje zagotovili pristojni.

Bivalni kompleks je v zaprtem delu razdeljen na 23 modulov: 18 večjih in 5 manjših. Večji moduli imajo 11 bivalnih prostorov, izvemo, od tega sedem samskih sob, tri dvoposteljne sobe, eno triposteljno sobo ter dnevni prostor z izhodom na sprehajališče. Takšna modularna zasnova omogoča lažje ločevanje zapornikov po kategorijah, tudi denimo varnostnih.

Vsak modul ima kuhinjo, v njem pa lahko vlada bolj ali manj sproščen režim – vse je odvisno od njegovih prebivalcev.

V Dobrunjah bodo tudi upravni, izobraževalni, storitveni in drugi prostori, tudi tisti, ki jih na trenutni lokaciji ni ali so le delno sprejemljivi. Gre za prostore za pedagoško delo, bivalne enote za mladoletnike, za obravnavo odvisnikov, za posebej varovani oddelek, bolniški oddelek, odprti oddelek, za zaščitene osebe, za obiske – tudi za otroke, za terapevtske dejavnosti itd. Ker bodo v zaporu sodobni sistemi tehničnega varovanja – o katerih zaradi varnosti niso hoteli podrobno govoriti –, bo to povečalo varnost tako zavoda kot zaprtih.

Vse gre po načrtu.

Glede na dejstvo, da v zadnjem času vse več sodnih postopkov poteka prek videokonference iz zapora, bo seveda poskrbljeno tudi za to. Bo pa v samem zaporu večja sodna dvorana, ki bo omogočala sojenje večjim in varnostno zahtevnejšim kriminalnim združbam, kot je denimo Kavaški klan – člane te zdaj ob velikem varnostnem zalogaju vozijo na Gospodarsko razstavišče.

Mizarili bodo

Da se za zapornike gradi luksuz, je bilo večkrat slišati in brati mnenja nekaterih večinoma nepoučenih o stanju za rešetkami. Stari zapor je namreč res povsem neustrezen, naša država pa je zaradi premajhnih površin za osebni prostor in možnost bivanja na prostem tako rekoč le zaradi ljubljanskega zapora plačevala tudi odškodnine. Čeprav so se ves čas trudili, da bi zaprtim zagotovili primerne pogoje prestajanja pripora in zaporne kazni, je bilo to zelo težko. In čeprav je zaporski kompleks v Dobrunjah nov, pa je ob obisku hitro jasno, da nikakor ne gre za hotel, kot zmotno menijo nekateri.

Celice so lahko od eno- do triposteljne, odvisno od želja in osebnostnih značilnosti zapornikov.

Država je tistim, ki jim odvzame osebno svobodo, dolžna zagotoviti vsaj minimalne standarde, ki jih ne nazadnje narekuje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Prezasedenost namreč prinaša različne negativne posledice, tudi za zaposlene in samo varnost. V novem zaporu, ki bo razbremenil preostale zavode, bo bolje poskrbljeno tudi za funkcionalno ovirane in starejše, delovni pogoji za zaposlene bodo boljši, z vsem tem pa se bo izboljšala varnost celotne družbe, še menijo na upravi.

Sodna dvorana bo omogočala tudi varnostno najzahtevnejša sojenja.

Ker je v procesu resocializacije delo ena od najpomembnejših aktivnosti, ga poskušajo omogočiti čim širšemu krogu zaprtih, kar bo v novem zaporu prav tako lažje. Tako kot drugod se bodo lahko vključili v hišna dela, ki zajemajo vse od dela v kuhinji, pekarni, pralnici, pri vzdrževanju do čiščenja, vrtnih del itd. Obsojenci se na splošno lahko zaposlijo tudi v Javnem gospodarskem zavodu Rinka, ki ga je država ustanovila prav za zaposlovanje zaprtih. V Dobrunjah bo tako zaživela lesna delavnica, v kateri bodo izdelovali pohištvo za zapore, sodišča in druge zunanje naročnike.