NOVI MODEL POTRESNE NEVARNOSTI

Novi zemljevid potresne nevarnosti Slovenije: to pravijo najnovejši podatki

Z novimi modeli in izračuni so seizmologi izračunali, kje v Sloveniji je nevarnost potresa največja.
Fotografija: Največja potresna nevarnost je v zahodni Sloveniji ter v pasu, ki poteka prek celotne Slovenije od severozahoda do jugovzhoda. FOTO: Blaž Samec, Delo
Odpri galerijo
Največja potresna nevarnost je v zahodni Sloveniji ter v pasu, ki poteka prek celotne Slovenije od severozahoda do jugovzhoda. FOTO: Blaž Samec, Delo

Seizmologi Agencije RS za okolje (Arso) in geologi Geološkega zavoda Slovenije so zaključili sedemletni projekt razvoja novega modela potresne nevarnosti Slovenije, ki je bil tudi podlaga za oblikovanje nove karte potresne nevarnosti. Ta je po besedah strokovnjakov natančnejša kot tista iz leta 2001.  »Od izdelave zadnje študije potresne nevarnosti Slovenije je minilo že 20 let in v tem času so strokovnjaki pridobili številne nove podatke, modele in relacije, posodobljene so tudi metode ocenjevanja in razviti so novi računalniški programi,« nam je pojasnil Andrej Vuga z Arsa.

Na podlagi nove metodologije in tehnologije največja potresna nevarnost ostaja v zahodni Sloveniji, na območju Bovca, in na vzhodu, na območju Brežic. Na severovzhodu države in Primorskem je potresna nevarnost najmanjša.

V preteklosti je ocenjevanje potresne nevarnosti temeljilo skoraj izključno le na potresni zgodovini in katalogu potresov, novejši izračuni pa upoštevajo možnost nastanka močnejših potresov na opredeljenih aktivnih prelomih. V zadnjih letih so zgradili številne nove potresne opazovalnice, kar je strokovnjakom, poleg zabeležk potresov v zadnjih 25 letih, omogočilo natančnejši vpogled v potrese ter oceno potresne nevarnosti. 

Potresna nevarnost po Sloveniji na novem zemljevidu

Seizmologi opažajo, da se potresna nevarnost v zadnjih 20 letih ni spremenila. Enaka ostajata število potresov in njihova moč. »Spremenilo pa se je naše védenje o potresni nevarnosti, predvsem o tem, kakšne pospeške tal lahko pričakujemo ob potresih,« pojasnjuje Vuga.

Največja potresna nevarnost Slovenije ostaja na zahodnem delu Slovenije. Potresna nevarnost je največja zahodno od Bovca, na meji z Italijo, kjer je vrednost projektnega pospeška na novi karti 0,325 g (težni pospešek). To je posledica velike potresne aktivnosti v Furlaniji. 

image_alt
Na velikonočno nedeljo Ljubljano stresel rušilni potres, umrlo je 21 ljudi (FOTO)

Velika potresna nevarnost (0,3 g težnega pospeška) je ocenjena tudi na območju okrog Idrije, kjer so najpomembnejši aktivni prelomi, in v severovzhodni Sloveniji na območju Brežic, kjer se v Sloveniji zgodi največ zmernih potresov.

Tako kot na starem zemljevidu potresne nevarnosti (2001) je tudi na novi karti potresna nevarnost znatna v osrednjem delu Slovenije ter v pasu od severozahoda do jugovzhoda. Med potresno nevarna območja (0,275 g) spada tudi Ljubljana z okolico, ki je še posebej ogrožena zaradi velike gostote naseljenosti.

Nove vrednosti so večinoma večje, le v okolici Ptuja nekoliko manjše

»Nove vrednosti so v večini Slovenije večje, predvsem zaradi uporabe novejših modelov pojemanja pospeška tal z oddaljenostjo od žarišča potresa. V severnem delu osrednje Slovenije (Ljubljana, Kranj, Kamnik) ter na jugozahodu Slovenije so vrednosti na obeh kartah primerljive. Le v okolici Ptuja se je projektni pospešek tal na novi karti nekoliko zmanjšal,« pojasnjuje Vuga.

Nova karta »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal«. FOTO: Arso
Nova karta »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal«. FOTO: Arso

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije