Novinarji brez meja: sovražna nastrojenost je po odhodu Janševe vlade potihnila
V Sloveniji je zakonski okvir, ki varuje medijsko svobodo, sicer trden, sovražna nastrojenost proti novinarjem pa je po odhodu vlade Janeza Janše leta 2022 potihnila, a so novinarji še vedno pod pritiskom politike in vse bolj tudi gospodarstva, navajajo Novinarji brez meja. Na njihovi lestvici medijske svobode za letos Slovenija zaseda 42. mesto.
Letošnje 42. mesto je za osem mest boljše od rezultata lani, ko je naša država zasedla 50. mesto. Medijsko svobodo merijo na podlagi petih kazalnikov, ki so politični, ekonomski, zakonodajni in družbeni kazalnik ter kazalnik glede varnosti novinarjev.
Pri zakonodajnem okviru navajajo, da se je neodvisnost javne Radiotelevizije Slovenija (RTVS) z zakonskimi spremembami glede imenovanja njenih organov upravljanja in nadzora, uveljavljenimi v času aktualne vlade, okrepila. Vendar pa je obrekovanje še vedno kriminalizirano, zaradi česar politiki lahko vlagajo strateške tožbe proti novinarjem, v tujini znane pod izrazom SLAPP tožbe. Namen takšnih tožb je ustrahovati in utišati kritično javnost.
Novinarski poklic in profesionalno novinarstvo morata v družbi spet dobiti pravo veljavo, je ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Zakon o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu, bo po njenem prepričanju zagotovil večjo neodvisnost in pluralnost medijev.
Prav tako so po navedbah organizacije Novinarji brez meja na nekatere medijske izdajatelje pritiskali s pomočjo pravnih sredstev, da bi razkrili svoje vire. V času epidemije covida-19 pa so novinarji, kritični do vlade, poročali o diskriminaciji pri dostopu do informacij, ki so jih imeli državni organi.
Poročilo organizacije v sklopu gospodarskega kazalnika navaja, da je bila RTVS pod hudim finančnim pritiskom zaradi slabih poslovnih odločitev prejšnjega vodstva in neuspelih prizadevanj za zvišanje rtv-prispevka. Zaradi nepreglednosti medijskega lastništva nekaterim izdajateljem grozi izguba neodvisnosti, tiskanim medijem pa propad zaradi visokih stroškov tiska.
Na družbenokulturnem področju so navedli, da so podporniki nekdanjega premierja po spletu grozili novinarjem, ki so preiskovali korupcijo ali soočanje z izzivi epidemije covida-19. Grožnje novinarkam so bile še posebej nasilne. Vendar pa se je zaupanje v javne medije, kot je RTVS, povečalo, potem ko se je začela uporabljati novela zakona o RTVS in je bilo na njeni podlagi imenovano novo vodstvo.
Nenazadnje pri kazalniku glede varnosti novinarjev opažajo, da novinarje zaradi politične polariziranosti v državi, ki jo še stopnjuje agresivna retorika nekaterih politikov, nenehno žalijo in besedno napadajo. A fizični napadi so še vedno redki.
Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjemu političnemu kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice prevladujejo evropske države, še posebej članice EU. Poročilo sicer navaja, da so tudi znotraj EU države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavili Madžarsko, Grčijo in Malto.
