Novo jamo odkril izgubljeni telefon (FOTO)

Podzemni svet Gorjancev je še vedno precej skrivnosten. To se je znova izkazalo v zadnjih akcijah jamarjev, ki so odkrili nadaljevanje dveh že znanih jam: Pogane jame in Brezna pri Vodenicah, ki ga jamarji poznajo tudi pod imenoma Strgulčeva ali Cvelbarjeva jama. Pa ne le to: kostanjeviški jamarji so povsem po naključju, ko je jamarju Gregorju Čuku v manjšo odprtino padel mobilni telefon, odkrili novo brezno, ki bo po vsej verjetnosti, prav zaradi telefona, dobilo ime Note 9.

Vroče poletne dni so jamarji namenili odkrivanju podzemlja, kjer so temperature občutno nižje kot zunaj. Dveh akcij so se člani Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki lotili s kolegi iz Jamarskega kluba Samobor in Jamarskega kluba Brežice. Pripravili so raziskovalni tabor na območju Žumberka in Gorjancev s ciljem, da bi se znova podali v Pogano jamo in odkrivali okoliški teren. Vhod v Pogano jamo je na hrvaški strani Gorjancev, tik ob državni meji, a znano je, da se jama razteza v podzemlju obeh držav. Že v 60. letih so namreč domačini v to jamo, kamor izginja voda, vrgli barvilo, to se je čez nekaj dni pojavilo v Studeni, potoku, ki izvira tik ob vhodu v Kostanjeviško jamo.

Žene jih radovednost

»Jamarji predvidevamo, da gre ob velikem vodnem sistemu tudi za velik jamski sistem. Tudi zato smo se dogovorili s kolegi iz Samoborja in Brežic za skupno akcijo. Ugotovili smo, da so vode, ki se stekajo v ta ponor, torej Pogano jamo, trenutno zelo majhne, neprimerljive s tem, kar ponuja potok Studena na izviru, kar pomeni, da gre po vsej verjetnosti za splet vodnih virov, voda pa se v Gorjancih zbira in priteče na površje v dveh potokih, v Studeni in Obrhu,« je stanje na terenu opisal Brane Čuk, jamar, jamarski raziskovalec in jamarski vodnik, dolgoletni predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki, zdaj pa tajnik v klubu. V Pogani jami so imeli jamarji štiri akcije. Jama je zelo težka, mokra, blatna in ozka. V njej so odkrili tudi nekaj malega kapnikov, a dalje jih je gnala predvsem radovednost, kam naprej v podzemlje pronica voda, tako da so v bližini tega ponora odkrili še kar nekaj obetavnih smeri.

(Ne)srečni note 9

Tretja akcija je postregla z velikim presenečenjem, novo jamo. Domačini Gregor in Matjaž Čuk ter Adam Likar in Gregor Sokolovič so pregledovali okolico, in ko so svetili v luknjo, je Gregorju vanjo po nesreči iz žepa padel telefon. Tega so seveda morali dobiti ven. »Tistega večera sem bil dežurni pri koči. Slišnosti ni bilo, prav tako ne signala. Dogovorjeni smo bili, da se oglasijo ali da pridejo ven ob osmi uri zvečer. A jih ni bilo, ura pa je kar bežala. Ni jih bilo ob devetih, tudi ob desetih ne, tako da sem že postajal nestrpen, potem pa je eden le prišel do signala in sporočil, da bodo zamudili. Na dogovorjeno mesto so prišli ob pol polnoči in povedali za nesrečo s telefonom, zaradi katerega so morali razširiti pot v globino, kamor se je podal eden od jamarjev. Na srečo je telefon pristal na polici, jamarju pa se je v notranjosti razkril večji jamski sistem. To novo brezno v neposredni bližini Pogane jame se širi na hrvaško stran, je večje, daljše in globlje kot Pogana jama, v njej so tudi kapniki in je verjetno del sistema ponorov vodnega zaledja Studena. Fantje so za zdaj raziskali prvih 100 metrov, gre za globino kakšnih 60 metrov, a brezno se nadaljuje v ozek poševen meander, tako da bodo tam še potrebne nove akcije,« je napovedal Čuk in zadovoljno pridal, da so v zadnjih akcijah tudi Pogano jamo poglobili, in sicer na globino 35 metrov. Veliko dela so namreč imeli že s čiščenjem, saj so vode vanjo nanašale vejevje in drug material.

»Vsi smo pričakovali, da bo jama lažja, da se bo prej vdala in da bomo lažje prišli noter, a kot kaže, bo potrebnega še precej truda, da pridemo v sistem, nadaljevanje jame pa je težavno, ozko in nevarno. Zato za zdaj izziv ostaja, prav tako je izziv, da razvozlamo vodne poti Studene in podzemne povezave. To čaka na prihodnost, verjetno bodo imele s tem delo tudi prihodnje generacije,« predvideva Brane Čuk.

Našli čutaro ubitega partizana

Brezno pri Vodenicah v Hrvaški gori, bolj znano kot Strgulčeva jama, je bilo registrirano že leta 1966. Dolga leta so vanjo hodili domačini in jamarji iz različnih klubov, a niso našli nič novega, znanih je bilo 66 metrov jame. No, zdaj so kostanjeviški jamarji ponovno zavihali rokave in se podali v njene globine ter odkrili dodatnih 100 metrov brezna. V to jamo sta se med drugo svetovno vojno pred ofenzivo skrila dva partizana, domačina. Gre za partizanko Francko Bratkovič in partizana Franca Gorenca, ki so ju Italijani ob pomoči domačih izdajalcev nekako dobili iz jame, ju strahovito pretepli in odvlekli v Šentjernej ter ustrelili. So pa jamarji pri tokratnem raziskovanju naleteli na posebno najdbo – čutaro. »Ta je dobro ohranjena, in kot kaže, je iz tistega obdobja. Pokazal sem jo Borisu Jevšniku, ki se ukvarja s starinami. Na posodi za vodo je našel pečat, da gre za nemško. Ta čutara ima posebno vrednost že zato, ker predvidevamo, čigava je bila, ima torej dušo,« je izpostavil Brane Čuk, ki hkrati že napoveduje nove akcije, ki bodo odkrivale nova prostranstva našega podzemlja. A že dosedanja spoznanja potrjujejo zapis Janeza Trdine, ki je v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih zapisal, da je Kukova gora, to je osrednji, najmogočnejši del Gorjancev, votla in da se tam skriva veliko vode. V Trdinovem zapisu je sicer šlo za pravljico, a kot kaže, ni daleč od resnice.