Novo leto se začne na Vincenca

Rez vinske trte je za vinogradnike eden izmed najpomembnejših tehnoloških ukrepov, gre za strokovno opravilo, ki zahteva v zadnjih letih precejšnje prilagajanje, in to vsako sezono znova. Zimska rez je temelj za nov in kakovosten vinski letnik.

Na rez vplivata podnebje in lega, kjer raste vinska trta. V zadnjih letih se je z blagimi zimami čas rezi spremenil. Marsikje režejo že kmalu po trgatvi in prek cele koledarske zime.

Posekan les ni izpostavljen napadu gliv in ga lahko mirno pustimo še nekaj časa v gozdu. FOTO: Leon Vidic

Na trto obesijo klobase

Stara tradicija pravi, da se vinarsko novo leto začne s praznikom svetega Vincenca, zaščitnika vinogradov in vinogradnikov. Po starih običajih vinogradniki na ta dan pred sončnim vzhodom odrežejo košček vinske trte, ga položijo v vodo in ga postavijo na toplo. Ozelenela vejica vinske trte na ta način pokaže, kako je preživela zimo in kakšno letino lahko vinogradniki pričakujejo.

Sveti Vincenc goduje 22. januarja in nanj se navezujejo številni pregovori. Eden izmed njih pravi: »Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči.« Spet drugi pa pravi: »Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije.«

Na Vincenčevo nedeljo se v številnih krajih vinogradniki zberejo v vinogradu, kjer poteka blagoslov vinske trte po starih običajih, šele po tem se začne rez. Na trto obesijo nekaj mesenih klobas, ki naj bi naznanjale, da bo vse leto dovolj mesa in vina.

Posek lesa 2023

V gozdu poje žaga

Znano je pravilo, da je najboljši čas za sečnjo pozna jesen in prva polovica zime, saj je v tem času manjša vsebnost vode v lesu, ob sušenju ta tudi manj poka. V času, ko so temperature pod ničlo in so tla zamrznjena, so tudi poškodbe na gozdnih tleh manjše. V času golih tal ali s tanko snežno odejo je tudi spravilo lesa lažje. Posekan les ni izpostavljen napadu gliv in ga lahko pustimo nekaj časa v gozdu.

Na območjih, kjer živijo zaščitene in ogrožene živalske vrste, sečnja v času njihovega parjenja in vzrejanja mladičev običajno ni dovoljena. Za vsako drevo, ki ga lastnik želi posekati v svojem gozdu, se mora zato dogovoriti z revirnim gozdarjem, ki ga zagotavlja javna gozdarska služba. Dovoljenja, ki jih lastnik potrebuje za sečnjo, gojitvena in varstvena dela, obnovo gozda ali izvedbo sanacij po ujmah in požarih, izda lastniku gozda lokalni zavod za gozdove – odločbo po upravnem postopku.

Sanitarnih sečenj in preventivnih varstvenih del se lahko lastnik loti tudi brez odločbe, vendar mora prej obvestiti gozdarja. Skupaj z gozdarjem lastnik načrtuje tudi količino lesa, ki jo je dovoljeno posekati v desetih letih, brez tveganja za sonaravno uspevanje gozda. Lastnik gozda se lahko sam loti sečnje le, če je za to strokovno usposobljen in ima primerno opremo. Lastniki, ki z delom v gozdu nimajo nikakršnih izkušenj, lahko za sečnjo najamejo tudi usposobljene izvajalce.

V naših razmerah prevladujeta sečnja z motorno žago ter spravilo s traktorjem. Tam, kjer terenske in sestojne razmere to dopuščajo, se vse bolj uveljavlja tudi strojna sečnja.