To pa je presenečenje! Samske in istospolne ženske imajo pravico do biomedicinske oploditve
Novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po kateri bi bile do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi samske ženske, je državni zbor sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.
Oktobra 2020 je skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona, dobro leto pozneje je enako storil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ustavno sodišče je zahtevi obravnavalo skupaj, po štirih letih pa presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do postopkov OBMP, neustavna.
Časa imajo eno leto
Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.
Ker zaradi ugotovljene protiustavne pravne praznine razveljavitev zakona ni mogoča, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo. Zakonodajalcu je naložilo, naj ugotovljeno neskladje v zakonu odpravi v roku enega leta po objavi odločbe, do takrat pa se lahko sporne določbe uporabljajo še naprej.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli.
Z ene strani čestitke in zahvala ...
Po objavi odločitve sodišča se je odzvala tudi pravnica, profesorica in aktivistka Barbara Rajgelj, ki je v čustvenem zapisu med drugim navedla, da »ustavno sodišče tik pred mojim petdesetim ugotavlja, da sem celo rodno dobo živela v neustavnem stanju, ki mi je tako rekoč od moje mladosti do moje starosti kršilo temeljne človekove pravice«.
Ob tej priložnosti čestitke zagovorniku, poslancem, zlasti pa K. R., ki je raje ne imenujem, ker je danes sodnica in bi zaradi svojih preteklih prizadevanj za človekove pravice lahko v tej državi imela težave. Hvala neimenovani sodnici, prvoborki, ki je vložila izjemno kakovostno pobudo za oceno ustavnosti, a jo je Ustavno sodišče pred leti vrglo v smeti, češ da ni izkazala pravnega interesa,« je še zapisala Rajgljeva.
... z druge zgražanje
Odzval se je seveda tudi Aleš Primc, a je nad odločitvijo ustavnega sodišča ogorčen, označil jo je kar za tragično. »Ustavno sodišče zahteva uzakonitev trgovine z otroki; odločilo je, da otrok ne potrebuje očeta, nima pravice do očeta in očetove vzgoje ter rodbinske linije. Pet ustavnih sodnic in sodnikov je povozilo odločitev 410.856 (72,36 odstotkov) na referendumu leta 2001,« je zapisal na družabnem omrežju X.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
