Pred poslanci novela zakona, ki mnoge razburja
Pred poslanci je predlog novele zakona o evidencah delovnega časa.
DZ bo v nadaljevanju marčne seje pretresal predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ob soglasju socialnih partnerjev uvaja elektronske evidence delovnega časa za kršitelje. Na dnevnem redu sta tudi predloga zakona o čezmejnem izvajanju storitev in novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
K spremembam na področju evidenc delovnega časa je vrsto let pozival Inšpektorat RS za delo, dolgotrajna so bila tudi pogajanja socialnih partnerjev. Ministrstvo za delo je sprva upalo na uvedbo elektronskih evidenc za vse delodajalce, a so zaradi nasprotovanja delodajalcev na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) sprejeli kompromis, da bodo morali elektronske evidence zagotoviti le kršitelji.
Visokošolski učitelji in raziskovalci so izjema
Odbor DZ za delo je sicer v začetku meseca sprejel dopolnilo, ki kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa upošteva visokošolske učitelje in raziskovalce, kar je razburilo Gospodarsko zbornico Slovenije. Prepričani so, da je taka izjema diskriminatorna do ostalih zaposlenih, ki prav tako delajo ob različnih urah.
Nič več znižanja davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce
Tudi predlog zakona o čezmejnem izvajanju storitev je bil predmet usklajevanj in kompromisov na ESS. Med drugim z letom 2024 prinaša črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki omogoča znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum. To za napotene delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomeni nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen postopek zoper Slovenijo.
Tudi o enotni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost
S predlogom novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pa se v Sloveniji vzpostavlja enotna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), ki naj bi omogočila učinkovitejše in doslednejše izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. Predvidene so tudi spremembe v upravljanju nove agencije, med drugim glede zahtevanih kvalifikacij direktorja, kar je za nekatere sporno.
