Nujno branje, če naročate iz tujine: koliko dražje je spletno nakupovanje

Velika Britanija je zapustila Evropsko unijo. To prinaša posledice tudi za male ljudi, potrošnike, ki so z Otoka kakšno stvar naročili prek spleta, ker je v Sloveniji ni bilo moč kupiti ali ker je bila tam bistveno cenejša. Po novem je Velika Britanija tretja država, to pa zadeve za nakupovalce nekoliko zaplete. Bo treba za izdelek plačati carino, DDV ali morebiti nič od tega?

Po pomoč smo se s konkretnimi primeri uvoza treh različnih artiklov in vrednosti obrnili na Finančno upravo RS (Furs) in Pošto Slovenije.
 

Naročim etui za mobilni telefon, ki stane 10 evrov

Furs: Ni stroškov. Po 1. juliju 2021 bo tudi takšna pošiljka predmet obračuna DDV.

Pošta Slovenije: Predvidoma do 1. 7. 2021 velja, da dodatnih dajatev za blago do vrednosti 22 evrov ni treba plačati, v primeru, da so podatki na poštno-carinski deklaraciji popolni, natančni in preverljivi. V primeru, da podatki na deklaraciji niso popolni, natančni in preverljivi, se izvede postopek preverjanja, ki se uporabniku tudi zaračuna, in sicer 5 evrov, če podatke pošlje prek portala za uvoz poštnih pošiljk, oziroma 6 evrov, če podatkov ne sporoči prek portala.
 

Naročim za 100 evrov oblačil iz Velike Britanije

Furs: Če je vrednost izdelka do 150 evrov, velja zanj carinska oprostitev. DDV se v tem primeru obračuna po 22-odstotni splošni stopnji. Poleg navedenega bo poštni operater (Pošta Slovenije ali hitra pošta) v skladu s svojim cenikom obračunal tudi določene stroške, povezane z obravnavo te pošiljke (te stroške preverite pri konkretnih operaterjih).

Pošta Slovenije: Za oblačila se izvede postopek carinskega posredovanja, ki se zaračuna v višini 20 evrov, če je postopek izveden prek portala za uvoz poštnih pošiljk, oziroma 22 evrov, če postopek ni izveden prek portala. Uporabniku se obračuna tudi DDV v višini 22 odstotkov oziroma 22 evrov.
 

Iz Velike Britanije naročim računalnik, vreden 800 evrov

Furs: Če je poreklo blaga iz VB, je tarifna preferenca enaka 0, torej ni carine. Če je blago brez porekla, se obračuna carina (razen če je že v osnovi carinska stopnja 0 %), DDV (ta se v primeru pošiljk nad 22 evrov obračuna v vsakem primeru) kakor tudi morebitne druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu (npr. trošarina, kadar bi šlo za trošarinski izdelek). Tudi v tem primeru deklarant (pošta ali hitra pošta) obračuna tudi strošek deklariranja tega blaga carinskemu organu skladno z svojim cenikom (preveriti pri poštnem operaterju).

Pošta Slovenija: Računalniki in računalniški deli so prosti carine, se pa obračuna DDV v višini 22 odstotka oziroma 176 evrov. Za pošiljko se izvede redni carinski postopek, ki se zaračuna v višini 20 evrov, če je izveden prek portala za uvoz poštnih pošiljk, oziroma 22 evrov, če postopek ni izveden prek portala.
 

Kako velja v splošnem

Furs pojasnjuje, da morajo biti za poštne pošiljke iz držav, ki niso članice EU, praviloma opravljene carinske formalnosti (na način njihove izvedbe vpliva tudi to, kdo je izvajalec poštne storitve, Pošta Slovenije ali kateri od kurirskih servisov oziroma hitrih pošt). Do 1. julija 2021, ko stopijo v veljavo spremembe DDV-direktive na področju obdavčitve malih spletnih pošiljk, so pošiljke z blagom v vrednosti do vključno 22 evrov (brez poštnine) ob uvozu oproščene plačila vseh dajatev. Po uveljavitvi bodo predmet plačila DDV vsi spletni nakupi ne glede na vrednost pošiljke. Za pošiljke, ki so vredne od 22 do vključno 150 evrov, se obračuna samo DDV. Za pošiljke, katerih skupna vrednost blaga presega 150 evrov, se poleg DDV plača tudi carina – za določeno blago znaša carinska stopnja 0 odstotkov. Previdno pa pri uvozu naslednjih izdelkov, saj oprostitve zanje ne veljajo: alkoholni in tobačni izdelki ter parfumi in toaletne vode.
 

Carine 

»Uvoz izdelkov iz Združenega kraljestva je prost carin, če so ti izdelki s poreklom iz Združenega kraljestva (kar pomeni, da izdelki izpolnjujejo vse potrebne zahteve v zvezi s pravili o poreklu iz poglavja 2 Naslova I iz prvega razdelka drugega dela sporazuma) in če uvoznik ob uvozu uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo. Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo pa lahko temelji na navedbi o poreklu ali vedenju uvoznika o tem, da imajo izdelki poreklo. V praksi to pomeni, da naj bo na računu prodajalca iz ZK navedba o poreklu, če seveda blago izpolnjuje pogoje za pridobitev porekla (kar mora vedeti proizvajalec oz. prodajalec, drugače navedbe niti ne more dodati na račun). Za vse ostale izdelke (torej izdelke, ki niso s poreklom iz Združenega kraljestva), uvožene v EU iz Združenega kraljestva, velja, da se obračunajo dajatve (carina) po konvencionalni stopnji dajatev. Tarifna preferenca za vse izdelke s poreklom iz Združenega kraljestva je nič,« dodajajo iz Fursa.

DDV se obračunava po stopnjah, ki veljajo v Sloveniji: 5 odstotkov (tiskovine), 9,5 odstotka (npr. prehrana) in 22 odstotkov (splošna stopnja).

Za konec, na kaj iz Fursa opozarjajo potrošnike, ki naročajo iz Velike Britanije? »Potrošnik mora računati na stroške carinskega zastopanja (carinska deklaracija, izvedba carinskega postopka). Prejemnik blaga mora carinskemu organu za opravljanje carinskih formalnosti zagotoviti vse dokumente in podatke, potrebne za carinjenje blaga. Kadar pošiljki niso priloženi vsi podatki, pošta ali hitra pošta od prejemnika pošiljke zahteva dodatna pojasnila, kar je lahko povezano z dodatnimi stroški postopkov, ki jih opravlja pošta oziroma hitra pošta skladno s svojim cenikom storitev carinskega posredovanja. Kupec običajno plača davek carinskemu zastopniku (na računu, ki ga carinski zastopnik izstavi za svojo storitev, je obračunan tudi morebitni davek), ta pa poskrbi, da je znesek nakazan Fursu. Carinski organi za svoje postopke ne zaračunavamo stroškov.«

Vsekakor dobro preračunajte, da vas ne bo akcijska cena stala več, kot če bi pri nas plačali polno.