VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Nujno branje za vse, ki morajo v karanteno
Ministrstvo odgovarja na najpogostejša vprašanja.
Odpri galerijo
Izročanje karantenskih odločb na mejnem prehodu Obrežje. FOTO: Voranc Vogel
Ob širjenju koronavirusa je vse več primerov, ko delavci zaradi odrejene karantene ne morejo na delovno mesto. Višina nadomestila, ki ga prejme delavec pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Za tiste delavce, ki jim lahko delodajalec organizira delo od doma, se položaj ne spreminja, saj prejemajo plačo, za vse ostale pa od 11. julija veljajo drugačna pravila.Kakšna, preveritev spodnji grafiki.
Zaradi naraščanja števila okužb je vlada sprejela nove ukrepe, ki bodo močno vplivali na naša življenja. Obvezno bo nošenje mask na odprtem, kjer se zbira veliko ljudi, obvezne bodo za učence od 7. razreda dalje, dijake in študente. Omejuje se tudi obratovalni čas gostinskih lokalov.
Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam poslali odgovore na najpogostejša vprašanja povezana s karanteno, ki se pojavljajo v javnosti. Ob tem dodajajo še, da se pripravlja nov paket ukrepov in dodajajo, da se MDDSZ pod vodstvom ministra Janeza Cigler Kralja zavzema, da odgovorijo na potrebe ljudi. »Skladno s tem bomo tudi v bodoče prilagajali ukrepe iz naše pristojnosti,« so še dodali.
1. V vrtcu je bil potrjen primer okužbe s COVID-19, zato je bila tudi mojemu otroku odrejena karantena. Ali sem upravičen do odsotnosti z dela?
V kolikor je bila otroku s strani pristojnega organa odrejena karantena in delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi varstva otroka, ker ta ne sme obiskovati vrtca, se takšna nezmožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela enega od staršev lahko presoja v okviru instituta višje sile. Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
2. Zaradi stika z okuženo osebo mi je bila odrejena karantena, zaradi katere ne morem opravljati dela. Do kakšnega nadomestila plače sem upravičen?
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, in zaradi tega ne more opravljati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (tj. 80 odstotkov osnove).
V kolikor pa je do stika z okuženo osebo prišlo v okviru opravljanja dela za delodajalca, pa ima delavec pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
3. V času letnega dopusta se odpravljam v državo, ki je na rdečem seznamu. Ali sem po vrnitvi upravičen do odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene?
Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu ni upravičen do nadomestila plače v skladu z interventnim zakonom (Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ZIUPDV), razen če delavec odhaja v to državo zaradi osebnih okoliščin, ki so naštete v petem odstavku 15. čl. ZIUPDV (tj. smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša posvojitelj) ali rojstvo otroka). V primeru navedenih okoliščin mora delavec delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih okoliščin.
V kolikor delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana podlaga odsotnosti v skladu z ZIUPDV oz. tudi ni podana višja sila (tj. niso izpolnjeni vsi elementi višje sile) v skladu z ZDR-1, potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
4. Ob prehodu meje v Republiki Sloveniji mi je bila odrejena karantena, delodajalec pa mi je v času karantene odredil delo na domu. Do kakšnega nadomestila plače sem upravičen?
V kolikor delodajalec delavcu v času karantene organizira delo na domu, potem delavec v tem času ni odsoten z dela, ampak še vedno opravlja delo in posledično za to obdobje prejme plačo.
5. Delavcu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo. Ali moramo kot delodajalec organizirati delavcu delo na domu?
Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB), ne more opravljati dela, ima v skladu z ZIUPDV pravico do nadomestila plače. Delodajalec pa bo lahko uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije samo v primeru, če delavcu ni mogoče organizirati dela na domu.
6. Delavcu je bila v času izrabe letnega dopusta v tujini odrejena karantena s strani pristojnega organa tuje države. Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu? Ali lahko kot delodajalec uveljavljamo povračilo izplačanega nadomestila plače s strani države?
Interventni zakon ZIUPDV določa podlago odsotnosti za delavca, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB, kar pomeni, da gre na podlagi ZNB samo za tiste odločbe, ki jih je izdal pristojni organ Republike Slovenije.
V primerih, ko delavec ne more opravljati dela zaradi karantene, ki mu je bila odrejena s strani tujega organa, se takšna nezmožnost dela delavca presoja v okviru instituta višje sile (ZDR-1). Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Breme plačila nadomestila plače je v takšnem primeru na delodajalcu.
Vlada pripravlja peti protikoronski paket ukrepov v katerem naj bi tudi načrtovala nadomestilo za starše otrok do 5. razreda, ki jim je odrejena karantena oz. ne morejo v vrtec ali šolo.
Med predlaganimi ukrepi je še podaljšanje ukrepa čakanja na delo za določene panoge, med drugim turizem, do konca leta. Vlada naj bi bila pripravljena znova zagotoviti tudi mesečni temeljni dohodek samozaposlenim, ki so jim prihodki zaradi epidemije bistveno upadli, v višini 700 evrov mesečno.
Med predlaganimi ukrepi je še podaljšanje ukrepa čakanja na delo za določene panoge, med drugim turizem, do konca leta. Vlada naj bi bila pripravljena znova zagotoviti tudi mesečni temeljni dohodek samozaposlenim, ki so jim prihodki zaradi epidemije bistveno upadli, v višini 700 evrov mesečno.
Zaradi naraščanja števila okužb je vlada sprejela nove ukrepe, ki bodo močno vplivali na naša življenja. Obvezno bo nošenje mask na odprtem, kjer se zbira veliko ljudi, obvezne bodo za učence od 7. razreda dalje, dijake in študente. Omejuje se tudi obratovalni čas gostinskih lokalov.
Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam poslali odgovore na najpogostejša vprašanja povezana s karanteno, ki se pojavljajo v javnosti. Ob tem dodajajo še, da se pripravlja nov paket ukrepov in dodajajo, da se MDDSZ pod vodstvom ministra Janeza Cigler Kralja zavzema, da odgovorijo na potrebe ljudi. »Skladno s tem bomo tudi v bodoče prilagajali ukrepe iz naše pristojnosti,« so še dodali.
FOTO: Gov.si
1. V vrtcu je bil potrjen primer okužbe s COVID-19, zato je bila tudi mojemu otroku odrejena karantena. Ali sem upravičen do odsotnosti z dela?
V kolikor je bila otroku s strani pristojnega organa odrejena karantena in delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi varstva otroka, ker ta ne sme obiskovati vrtca, se takšna nezmožnost opravljanja dela oz. odsotnost z dela enega od staršev lahko presoja v okviru instituta višje sile. Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
2. Zaradi stika z okuženo osebo mi je bila odrejena karantena, zaradi katere ne morem opravljati dela. Do kakšnega nadomestila plače sem upravičen?
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, in zaradi tega ne more opravljati dela, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (tj. 80 odstotkov osnove).
V kolikor pa je do stika z okuženo osebo prišlo v okviru opravljanja dela za delodajalca, pa ima delavec pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
3. V času letnega dopusta se odpravljam v državo, ki je na rdečem seznamu. Ali sem po vrnitvi upravičen do odsotnosti z dela zaradi odrejene karantene?
Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na rdečem seznamu ni upravičen do nadomestila plače v skladu z interventnim zakonom (Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ZIUPDV), razen če delavec odhaja v to državo zaradi osebnih okoliščin, ki so naštete v petem odstavku 15. čl. ZIUPDV (tj. smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša posvojitelj) ali rojstvo otroka). V primeru navedenih okoliščin mora delavec delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih okoliščin.
V kolikor delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana podlaga odsotnosti v skladu z ZIUPDV oz. tudi ni podana višja sila (tj. niso izpolnjeni vsi elementi višje sile) v skladu z ZDR-1, potem se mora delavec z delodajalcem dogovoriti o drugi podlagi odsotnosti, neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
4. Ob prehodu meje v Republiki Sloveniji mi je bila odrejena karantena, delodajalec pa mi je v času karantene odredil delo na domu. Do kakšnega nadomestila plače sem upravičen?
V kolikor delodajalec delavcu v času karantene organizira delo na domu, potem delavec v tem času ni odsoten z dela, ampak še vedno opravlja delo in posledično za to obdobje prejme plačo.
5. Delavcu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo. Ali moramo kot delodajalec organizirati delavcu delo na domu?
Delavec, ki zaradi odrejene karantene v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (ZNB), ne more opravljati dela, ima v skladu z ZIUPDV pravico do nadomestila plače. Delodajalec pa bo lahko uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije samo v primeru, če delavcu ni mogoče organizirati dela na domu.
6. Delavcu je bila v času izrabe letnega dopusta v tujini odrejena karantena s strani pristojnega organa tuje države. Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu? Ali lahko kot delodajalec uveljavljamo povračilo izplačanega nadomestila plače s strani države?
Interventni zakon ZIUPDV določa podlago odsotnosti za delavca, ki mu je bila odrejena karantena v skladu z ZNB, kar pomeni, da gre na podlagi ZNB samo za tiste odločbe, ki jih je izdal pristojni organ Republike Slovenije.
V primerih, ko delavec ne more opravljati dela zaradi karantene, ki mu je bila odrejena s strani tujega organa, se takšna nezmožnost dela delavca presoja v okviru instituta višje sile (ZDR-1). Delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, pripada nadomestilo plače v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Breme plačila nadomestila plače je v takšnem primeru na delodajalcu.
