O odvzemu otroka staršem bo odločalo sodišče

LJUBLJANA – Z današnjim dnem tudi v praksi zaživi družinski zakon, ki je začel veljati že pred dvema letoma.Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so povzeli ključne novosti zakonik:

1. Širše zastavljen pojem družine 

Družina je opredeljena kot življenjska skupnost otroka, ne glede na starost otroka, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, ki ni njegov starš ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da gredo po zakonu odrasli osebi v razmerju do otroka določene obveznosti in pravice, ki jih imajo sicer starši v okviru starševske skrbi. 
 

2. Opredeljena je definicija pojma otrok 

Otrok je človeško bitje, mlajše od 18 let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. Z zakonikom se ohranja osnovna usmeritev družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je opredeljena kot načelo. 
 

3. Vnaprej izražena volja staršev 

Starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede osebe, ki se ji otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke. Če se vnaprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi sodišče. Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.
 

4. Odsvojitev in obremenitev stvari iz otrokovega premoženja

Družinski zakonik ne predvideva več soglasja centra za socialno delo za pravne posle, pri katerih otroke zastopajo njihovi starši. Soglasje centra za socialno delo pa bo še naprej potrebno v primerih, ko bo sodišče odločilo o omejitvi starševske skrbi in v primerih, ko bo sodišče odločilo, da se otrok postavi pod skrbništvo. 

 
5. Uvedba pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij

Na podlagi pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij se bosta zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko prosto dogovorila glede svojega premoženjskega režima. 
 

6. Možnost mediacije v družinsko pravnih zadevah tudi pred začetkom in po koncu sodnega postopka.

Trenutno se mediacija izvaja zgolj med sodnim postopkom.
 

7. Možnost razveze zakonske zveze pred notarjem v obliki notarske listine.

Možnost razveze v obliki notarske listine bo možna v primerih, ko zakonca ne bosta imela skupnih mladoletnih otrok.
 

8. Sprememba izraza »roditeljska pravica« v »starševska skrb« 

Izraz roditeljska pravica kot celota pravic in obveznosti staršev do svojega otroka je zamenjan z izrazom »starševska skrb«. Spremenjeni izraz izhaja iz dejstva, da gre po eni strani za obveznost staršev do otrok, po drugi strani pa imajo prav takšne obveznosti tudi morebitni posvojitelji, ki sicer niso roditelji, so pa starši.
 

9. Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu tudi brez soglasja/sporazuma staršev

Sodišče bo lahko o skupni vzgoji in varstvu odločilo tudi brez soglasja/sporazuma staršev.
 

10. Nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku

Za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče bližjemu sorodniku, ki izpolnjuje pogoje in je pripravljen celovito prevzeti skrb za otroka, podeli starševsko skrb. Gre za sorodnike v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. 
 

11. Prenos pristojnostni odločanja iz centrov za socialno delo na sodišča o:

– ukrepih za varstvo koristi otroka 
Ukrepi za varstvo koristi otroka po predlogu zakonika so nujni ukrepi, začasne odredbe in ukrepi trajnejšega značaja. V primerih, ko bo z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da bo njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom otroka staršem, bo otroka odvzel center za socialno delo, tudi s pomočjo policije, če bo to potrebno. Otrok bo nemudoma nameščen k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod. V teh primerih bo moral center za socialno delo v roku 12 ur pristojnemu sodišču posredovati predlog za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka, o čemer bo moralo sodišče odločiti najkasneje pa v 24 urah. Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa, koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da spremlja izvajanje ukrepa. 

– posvojitvah 
O posvojitvah bo odločilo sodišče na predlog CSD, ki bo pred začetkom postopka pred sodiščem izvedel postopek ugotavljanja pogojev za posvojitev in izbire posvojitelja.

Pomembne novosti pri posvojitvah so tudi: 
– da zakonik ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja, 
– da pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev staršev ne veže niti ne morejo dati soglasja pred osmim tednom otrokove starosti, 
– da je posvojitev načeloma mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev (po ZZZDR je ta rok 1 leto), 
vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev in tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

Rejništvo in skrbništvo
– pri namestitvah v rejništvo kot posledici ukrepa za varstvo koristi otroka ali pa v primeru soglasja staršev, imenovanju in razrešitvi rejnika,
– pri vseh skrbniških zadevah.

Prenos pristojnosti odločanja na sodišča o vseh skrbniških zadevah, vključno z imenovanjem in razrešitvijo skrbnika, se iz CSD prenaša na sodišče. Izjema bo glede skrbništva za posebni primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter organ pred katerim teče postopek. Skladno z določbami zakonika institutov odvzema poslovne sposobnosti in podaljšanja roditeljske pravice ni več. Te osebe bo sodišče lahko postavilo pod skrbništvo.