KONJI
Ob cesarski cesti spet hrzajo konji
Konjeniški klub Stol se je ob obletnici predstavil s tekmovanjem. S prostovoljnim delom so zaslužili denar za odkup parcele.
Odpri galerijo
Jureta in Anito druži strast do konjev. FOTOGRAFIJE: Boštjan Fon
BREZNICA – Pod Stolom se je četrta septembrska nedelja odvijala, kot da bi bilo štefanovo, saj je bilo vse v znamenju konjeniškega športa. »Te dni praznujemo dve desetletji delovanja konjeniškega kluba Stol, ki se je razvil iz tradicije furmanov, konjskih prevoznikov lesa, ki jih je bilo v naših vaseh od Žirovnice in Begunj in še naprej do Tržiča v preteklosti veliko,« pove predsednik KK Stol Igor Čarni in dodaja: »Med njimi so bili vodniki konj nosačev, ki so oskrbovali planine pod Karavankami ter Prešernovo kočo pod Stolom, najvišjim vrhom pogorja, po katerem se imenuje naš klub.«
Medtem ko so zelene površine zasedli konji, ki so se s svojimi jahači ogrevali za merjenje moči in spretnosti v jahalnih in kočijaških spretnostih, smo izvedeli, da so bili prvi zametki okoli ustanovitve kluba leta 1991, ko je ljubitelje konj povabil župnik Joža Klun ob zamenjavi zvonov pri farni cerkvi na Breznici. Dušni pastir je želel, da bi zvonovi prišli do cerkve kot nekoč: na vozovih furmanov iz domačih vasi. »Osemnajst konjarjev nas je bilo, stopili smo po tistem skupaj in se dogovorili, da bomo svoje delovanje organizirali pod okriljem kluba. Ker ga nismo imeli, smo ga zato ustanovili. Čisto preprosto,« se spominja Čarni.
»Glede na to, da smo si želeli svoje prostore in seveda poligone za konjeniški šport, smo se dogovorili, da bomo s pomočjo in ob razumevanju lokalne skupnosti, nekaj prijateljev in sponzorjev ter članov Trim Tima, ki so ga sestavljali večinoma mlajši od nas, organizirali Vesele dneve v Žirovnici na parceli Pr' Poharju, ki je bila v lasti takratnega predsednika kluba Dušana Zime.«
Tam so s prostovoljnim delom zaslužili prva sredstva za odkup zemljišča, ki leži tik ob tako imenovani cesarski cesti, kjer so nekoč vsak dan vozile kočije med Dunajem in Ljubljano. Enajst let je minilo, kar so člani kluba zbrali tolikanj sredstev, da je zemljišče, ki je bilo prej v zasebni lasti, postalo njihovo. Parcelo so ogradili in zgradili brunarico, ki je namenjena klubski dejavnosti. Pred 15 leti so organizirali prvi konjeniški pohod na Zabreško planino, vodji stotnika sta bila Majda Knez in Primož Resman. Leta 2009 je klub začel tekmovati, opravljena je bila registracija jahačev in konj pri Konjeniški zvezi Slovenije.
»Vsako leto organiziramo tekmovanje v vožnji eno- in dvovpreg, konjski maraton po naravnem terenu, preizkusimo se še v spretnostnem in dresurnem jahanju v maneži,« se pohvali predsednik kluba, ki šteje natančno 103 člane, tudi konjev različnih pasem je pod okriljem kluba več kot sto, kar je zavidanja vredna številka. Hkrati so tako uredili parcelo, da je primerna za večje prireditve, ne le na področju konjeništva. Lani, recimo, so na konjeniškem posestvu gostili prvi svetovni dan čebel, temu je sledilo srečanje slovenskih in svetovnih čebelarjev.
S spretnostnim jahanjem sta navdušila brata Miha in Jure Skubec iz Višnje Gore. Zanimivo, oba sta jahala istega konja, Benča. Čisto blizu njiju je bila Anita Rojec s konjem Luckyjem, doma iz Loškega Potoka, ki je Juretovo dekle. »Spoznala sva se lani, ko so pri njih priredili konjeniško prireditev. Oba druži strast do konjev in konjeniškega športa, kar je nadvse prikladno, kajne?« nas pobara mlajši Skubecov poba. Še pred Anito se je na tretje mesto s konjem Safira posadila mlada Tinkara Šubelj iz konjeniškega društva Sostro.
Ista trojka, s tem da sta brata Skubec zamenjala mesti, si je razdelila nagrade in pokale tudi v paralelnem slalomu. Največje zanimanje publike, predvsem domačih navijačev, je vladalo za preizkus dvovprežnih vozov. Stave so padale na imeni Mete in Valentina Zupana, hčerke in očeta, in nista jih razočarala. Meta je pobrala prvo mesto med dvovpregami s konjema Unica in Ugi, oče je bil sovoznik, med enovpregami pa sta se na vrhu zamenjala, ata je s konjem Unico zmagal, hči se je peljala na zadnjem delu voza.
Med dvovpregami smo bili priča tudi nesreči, voz, ki ga je upravljal Peter Zajc, zadaj je sedel njegov sin Matej, je na ovinku grdo zaneslo in oba sta padla po tleh, voz pa se je razletel. Na srečo so jo vsi štirje, tudi konja Uefa in Učiteljica, odnesli brez poškodb.
Miha Skubec je odnesel zmago v panogi spretnostnega jahanja.
Medtem ko so zelene površine zasedli konji, ki so se s svojimi jahači ogrevali za merjenje moči in spretnosti v jahalnih in kočijaških spretnostih, smo izvedeli, da so bili prvi zametki okoli ustanovitve kluba leta 1991, ko je ljubitelje konj povabil župnik Joža Klun ob zamenjavi zvonov pri farni cerkvi na Breznici. Dušni pastir je želel, da bi zvonovi prišli do cerkve kot nekoč: na vozovih furmanov iz domačih vasi. »Osemnajst konjarjev nas je bilo, stopili smo po tistem skupaj in se dogovorili, da bomo svoje delovanje organizirali pod okriljem kluba. Ker ga nismo imeli, smo ga zato ustanovili. Čisto preprosto,« se spominja Čarni.
»Glede na to, da smo si želeli svoje prostore in seveda poligone za konjeniški šport, smo se dogovorili, da bomo s pomočjo in ob razumevanju lokalne skupnosti, nekaj prijateljev in sponzorjev ter članov Trim Tima, ki so ga sestavljali večinoma mlajši od nas, organizirali Vesele dneve v Žirovnici na parceli Pr' Poharju, ki je bila v lasti takratnega predsednika kluba Dušana Zime.«
Kot da bi bilo štefanovo!
Tam so s prostovoljnim delom zaslužili prva sredstva za odkup zemljišča, ki leži tik ob tako imenovani cesarski cesti, kjer so nekoč vsak dan vozile kočije med Dunajem in Ljubljano. Enajst let je minilo, kar so člani kluba zbrali tolikanj sredstev, da je zemljišče, ki je bilo prej v zasebni lasti, postalo njihovo. Parcelo so ogradili in zgradili brunarico, ki je namenjena klubski dejavnosti. Pred 15 leti so organizirali prvi konjeniški pohod na Zabreško planino, vodji stotnika sta bila Majda Knez in Primož Resman. Leta 2009 je klub začel tekmovati, opravljena je bila registracija jahačev in konj pri Konjeniški zvezi Slovenije.
»Vsako leto organiziramo tekmovanje v vožnji eno- in dvovpreg, konjski maraton po naravnem terenu, preizkusimo se še v spretnostnem in dresurnem jahanju v maneži,« se pohvali predsednik kluba, ki šteje natančno 103 člane, tudi konjev različnih pasem je pod okriljem kluba več kot sto, kar je zavidanja vredna številka. Hkrati so tako uredili parcelo, da je primerna za večje prireditve, ne le na področju konjeništva. Lani, recimo, so na konjeniškem posestvu gostili prvi svetovni dan čebel, temu je sledilo srečanje slovenskih in svetovnih čebelarjev.
Klub šteje 103 člane, tudi konjev različnih pasem je pod okriljem kluba več kot sto.
S spretnostnim jahanjem sta navdušila brata Miha in Jure Skubec iz Višnje Gore. Zanimivo, oba sta jahala istega konja, Benča. Čisto blizu njiju je bila Anita Rojec s konjem Luckyjem, doma iz Loškega Potoka, ki je Juretovo dekle. »Spoznala sva se lani, ko so pri njih priredili konjeniško prireditev. Oba druži strast do konjev in konjeniškega športa, kar je nadvse prikladno, kajne?« nas pobara mlajši Skubecov poba. Še pred Anito se je na tretje mesto s konjem Safira posadila mlada Tinkara Šubelj iz konjeniškega društva Sostro.
Ista trojka, s tem da sta brata Skubec zamenjala mesti, si je razdelila nagrade in pokale tudi v paralelnem slalomu. Največje zanimanje publike, predvsem domačih navijačev, je vladalo za preizkus dvovprežnih vozov. Stave so padale na imeni Mete in Valentina Zupana, hčerke in očeta, in nista jih razočarala. Meta je pobrala prvo mesto med dvovpregami s konjema Unica in Ugi, oče je bil sovoznik, med enovpregami pa sta se na vrhu zamenjala, ata je s konjem Unico zmagal, hči se je peljala na zadnjem delu voza.
Med dvovpregami smo bili priča tudi nesreči, voz, ki ga je upravljal Peter Zajc, zadaj je sedel njegov sin Matej, je na ovinku grdo zaneslo in oba sta padla po tleh, voz pa se je razletel. Na srečo so jo vsi štirje, tudi konja Uefa in Učiteljica, odnesli brez poškodb.
