Ob kredit zaradi višjega minimalca
Letošnje leto se bo za vse tiste Slovence, ki prejemajo minimalno plačo, začelo zelo spodbudno. Po napovedih ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesca se bo omenjena plača zvišala za 100 evrov oziroma na 878 evrov neto.
»Vprašanje minimalne plače je v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Pravično plačilo za opravljeno delo predstavlja enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov in temeljno socialno in človekovo pravico. To izhaja tudi iz različnih mednarodnih aktov in konvencij na tem področju (Evropska socialna listina, Konvencija MOD št. 131 o minimalnih plačah ipd.), ki zavezujejo tudi Slovenijo,« za Novice poudarjajo na omenjenem ministrstvu.
Vsak dodatni evro vsem tistim, ki že tako ali tako komaj shajajo skozi mesec, je vsekakor dobrodošel. A kaj ko povišanje minimalne plače s seboj prinese tudi nekatere omejitve. Na primer pri najemu kredita na banki. V zadnjih tednih smo tako lahko veliko brali o tem, kako se bo prav zaradi dviga minimalne plače znižala kreditna sposobnost komitentov slovenskih bank. Od višine minimalne plače je namreč odvisen znesek, ki mora posamezniku ostati na računu, potem ko poplača mesečni obrok kredita. Z drugimi besedami, ostati mu mora 76 odstotkov minimalne bruto plače (po novem ta znaša 1203 evre). Oziroma 916 evrov po dvigu minimalne plače za 100 evrov. Pri vsem skupaj so še dodatno na slabšem tisti, ki imajo otroke, saj mora zahtevani ostanek po plačilu mesečnega obroka biti še višji.
Po hitrem izračunu bo tako kreditno nesposobnih približno dve tretjini vseh slovenskih upokojencev. Prav tako do kredita na banki ne bo več mogla priti niti družina s tremi otroki, v kateri imata oba od staršev okoli 1300 evrov neto plače. Glede na visoke cene nepremičnin na slovenskem trgu si bo s tem denarjem zelo težko kupila stanovanje.
Stanovanjska neenakost
Seveda nas je zanimalo, kako gre višja minimalna plača skupaj z novo stanovanjsko politiko, ki jo zagovarja prav minister Mesec. Na 33. posvetu o nepremičninah novembra lani je med drugim poudaril, da je v Sloveniji danes par z lastniškim stanovanjem tudi za 1000 evrov na mesec na boljšem od para, ki stanovanja nima in ga mora najemati ali vzeti kredit. »To je stanovanjska neenakost, ki se je v 30 letih, ko je država na stanovanjskem področju spala, prikradla med nas,« je še dodal.
»Smiselnost, smotrnost in relevantnost uporabe minimalne plače kot vhodnega podatka ali kriterija je v pristojnosti oblikovalcev posameznih politik, v izpostavljenem primeru je to Banka Slovenije,« za Novice odgovarjajo na ministrstvu in dodajajo, da se je treba zavedati tudi pomena in razsežnosti posamezne politike.
Ohranjanje najnižjega dopuščenega plačila pod nivojem dostojnega preživetja v kontekstu lažje dostopnosti kreditov gotovo ne bi bilo smiselno.
»Ohranjanje najnižjega dopuščenega plačila pod nivojem dostojnega preživetja v kontekstu lažje dostopnosti kreditov gotovo ne bi bilo smiselno niti ne bi prispevalo k rešitvi stanovanjske problematike posameznikov in družin z najnižjimi dohodki. Gre za vprašanje učinkovite in dostopne stanovanjske politike, kar je bilo dolga leta zanemarjeno področje in je ena od prioritet aktualne vlade, zaradi česar bo velik del pozornosti tem vprašanjem namenjen tudi na novem ministrstvu za solidarno prihodnost,« odgovarjajo na ministrstvu in še, da bodo reševanje stanovanjske problematike v okviru vlade naslavljali prek gradnje dostopnih, kakovostnih in varnih javnih najemnih stanovanj, urejanja najemnega trga ter omejevanja špekulativne rabe stanovanj (kratkoročno oddajanje).
