Ob polni luni pripravljeni na shod z medvedom

Rjavi medved je del našega habitata. Pa zapišimo bolj po medvedje: človek živi na območju, ki ga naseljujemo mi, medvedi. Prisotni smo tudi na Dolenjskem, bi se nadaljeval članek, če bi ga pisal medved.

A neizpodbitno dejstvo je, da rjavega medveda srečamo na Kočevskem, Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem, občasno tudi drugod. Radovedni smrček ga odnese marsikam. Tudi tja, kjer ga človek res ne bi pričakoval. Minule dni je tudi v Trebnjem završalo, da na okoliških hribih in obrokih opažajo medveda.
 

Videl ga je tudi ata

»Tudi sosedov ata ga je videl, ko se je peljal iz Grmade dol v Trebnje, kako je šel čez cesto. Sprehajalci, pazite. To ni gobarska šala. V tej hosti (od gradu do Repč) sta stalno prisotni dve medvedki z mladiči. Ni to nič lovska!« je nekaj zapisov na facebooku.

»Medved je ves čas prisoten na tem našem koncu,« umirjeno pove domačin Zvonko Blatnik, prizadevni lovec iz Trebnjega. »Vse se vidi na kameri, ki jo imamo nameščeno. Medved pride tudi na naše krmišče, opazili so ga tudi pohodniki, ki hodijo na Vrhtrebnje,« nadaljuje Blatnik, ki pravi, da je nekako logično, da imamo tod medveda, ki pač pride na naš konec s Kočevskega. V Trebnjem in okolici so zadnjih nekaj let zelo priljubljeni pohodi ob polni luni, organizira jih tudi trebanjska podjetnica Andreja Jerak. »Medveda še nisem srečala, sem pa slišala, da se giblje po naših krajih,« mirno doda Jerakova, ki ob polni luni s somišljeniki odhaja na bližnji vrh.

»Bistveno je, da ne paničarimo, da se počasi umaknemo v smeri svojega prihoda in pustimo medvedu dovolj prostora,« nam pove Blatnik, ki pravi, da je smotrno biti glasen oziroma se pogovarjati ter tako opozarjati nase. Mirnost velja zadržati tudi, ko srečamo medvedko z mladiči, umikamo pa se v smeri našega prihoda.