Ob siru in zaseki je Polde pešačil do Medžugorja (FOTO)
Lahko bi rekli, da je 79-letni Polde Taler naš stari znanec. Njegove podvige namreč spremljamo že več let, vse od takrat, ko si je upokojeni slikopleskar uresničil 40-letne sanje in se peš podal na 1250 kilometrov dolgo pot po vseh republikah naše nekdanje skupne države, z vrha Triglava do Ohrida. Tudi letos smo ga poleti pospremili na skoraj 1000 kilometrov dolgo pot od izvira pri Zelencih do izliva reke Save v Beogradu, ki jo je zmogel v 22 dneh.
Večkrat se je zgodilo, da sem prišel v kakšno vaško gostilno in so me domačini počastili s kosilom in pijačo.
Polda, tako mu rečejo prijatelji, je nekdanji vrhunski alpinist in pionir ultramaratona. Leta 1969 je bil v prvi slovenski odpravi, ki ji je uspelo splezati zahtevno vzhodno steno Mont Blanca po tisoč metrov dolgi smeri Sentinelle Rouge, njegovih ultratekaških izzivov pa se je nabralo toliko, da se jih ne da prešteti. Že od otroštva je rad v nenehnem gibanju, hoja pa mu pomeni odkrivanje neznanih krajev, srečevanje ljudi in uživanje v naravi.
Kič in množični turizem ga ne zanimata
Zato je povsem razumljivo, da se tudi v svojem 80. letu loteva izzivov, na kakršne mnogo mlajši od njega niti ne pomislijo. Potem ko se je konec julija vrnil iz Beograda, ni trajalo dolgo in že se je lotil naslednjega. Tokrat ga je premamilo Medžugorje, od koder se je vrnil prejšnji teden.
Že med potjo proti Beogradu je razmišljal, kam ga bo vodilo naslednjič, in spomnil se je na svetovno znano romarsko središče, znano po Marijinih prikazovanjih. A ko je prejšnji teden po 16 dneh hoje, med katero je kot po navadi vlekel svoj posebej prirejeni voziček, priromal do Čitluka v Bosni in Hercegovini, je bil kar malo razočaran.
»Ah, nič posebnega ni tam, en sam velik množični turizem in veliko kiča. Tudi Marija se mi ni prikazala,« se smeje in pove, da mu je števec za pot do Marijinega svetišča iz njegove rodne Sorice pokazal natanko 583 kilometrov.
Grem v šotor in zaspim, naenkrat pa nekaj tako zaropota, da se mi skoraj ustavi srce. Nisem vedel, kaj prihaja nadme. Skočim iz šotora in dva metra stran zagledam tovorni vlak.
Tako kot ni prav veliko ljudi na svetu, ki bi se lotevali takšnih podvigov kot Polde, je inovativen tudi pri svoji opremi. Športnik od glave do pet nam je že med premagovanjem poti s Triglava do Ohrida povedal, da ne uživa tako imenovane športne prehrane, ampak mu energijo na poti dajeta bohinjska sir in zaseka. Že takrat se je v Bosni oskrbel tudi z volnenimi nogavicami, iz katerih si je izdelal prav posebno športno obuvalo – na volnene nogavice si natakne športne copate, ki jim je odrezal sprednji del. »Tako se prav fino hodi, prsti so prosti, volna pa je super izolator in sem lahko hodil tudi po vodi.«
Plačevali so mi pijačo in kosila
Prav tako ga ne ustavijo močni nalivi. Ko ga je med hojo iz Knina proti Sinju zajelo močno neurje, si je samo oblekel pelerino in jo veselo mahal naprej. »Nad sabo sem najprej zagledal ogromen oblak, videti je bilo kar strašno, kot da bi bili nekje v Himalaji. Potem se je iz njega usulo, a kaj sem hotel, tudi če greš plavat v morje, si moker,« opisuje svoje dogodivščine.
Medtem ko Polda ni bil najbolj navdušen nad Marijinim svetiščem v Medžugorju, so ga na poti po Bosni razveselili številni dobri in gostoljubni ljudje. »Večkrat se je zgodilo, da sem prišel v kakšno vaško gostilno in so me domačini počastili s kosilom in pijačo. To se pri nas v Sloveniji ne zgodi prav pogosto. So bili pa mnogi začudeni, da hodim peš iz Slovenije, in so gledali moj vozek in spraševali, kje imam sedež in pedale,« pripoveduje.
583 kilometrov je premagal tokrat.
Neustrašni popotnik nam tudi prizna, da ga je bilo med potjo kar precej strah. Pri Josipdolu je namreč prišel že v temi na travnik in si v grmovju postavil šotorček. »Šel sem v šotor in zaspal, naenkrat pa je nekaj tako zaropotalo, da se mi je skoraj ustavilo srce. Nisem vedel, kaj prihaja nadme, strašno je ropotalo. Skočil sem iz šotora in dva metra stran zagledal tovorni vlak,« opisuje svojo dogodivščino. V temi si je namreč šotor postavil le slaba dva metra od železniške proge.
Novembra bo Polda praznoval 80. rojstni dan. Zagotovo bo okroglo obletnico spet proslavil s kakšnim posebnim izzivom, vendar trenutno še ne ve, kaj bi to bilo. Malo je razmišljal, da bi se peš podal po jadranskih otokih, s Krka čez Cres, Lošinj in še naprej. »Načrtov je kar nekaj, problem je najti dovolj časa za takšen podvig,« nam še pove zelo zaposleni upokojenec, s katerim smo se pogovarjali ravno po tem, ko je na njivi v rodni Sorici spravljal krompir.
