Ob učiteljih v razredih tudi roboti
Še zdaleč ne drži, da se v šolah učijo samo učenci. Učijo se tudi učitelji in se nenehno izobražujejo. »Mladi postajajo vse bolj zahtevna publika, dijaki pa so prav tako pripravljeni slediti vse bolj zahtevnim ciljem. Vendar pa kreativnega učnega okolja ne smemo v celoti zamenjati z digitalizacijo. Lahko pa učitelji dosežemo, da učence iz ene pozicije prestavimo v drugo,« je med drugim na letošnji konferenci Kreativna učna okolja, ki je za učitelje doma in v tujini potekala v Rimskih Toplicah, poudaril Mojmir Klovar, direktor Šolskega centra Celje (ŠCC). Prav na tej šoli pouk vse pogosteje vodita tako učitelj kot robot.
Na splošno pa so zelene učilnice, podkasti za učenje jezikov, fotozgodbe, sobe pobega za učenje ulomkov, umetna inteligenca na travniku, vse pogostejši inovativni pristopi poučevanja več kot 70 slovenskih, danskih, irskih, bosanskih, srbskih in hrvaških učiteljev, ki so svoje ideje za motivirane mlade predstavili na konferenci v Rimskih termah. Na njej so iskali dobre prakse v celotni vertikali izobraževanja, saj se kreativnost kot ključna kompetenca začne že v vrtcu, nič manj pomembna pa ni v tretjem življenjskem obdobju.
»Namen prispevkov in predstavitev je opogumiti slušatelje, da raziščejo raznolike možnosti uporabe tehnologij pri pouku,« je pojasnil avtor prispevka o animacijah pri pouku Rok Demič iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana.
Senzorji na glavi
Tako ni več nič nenavadnega, če pouk v sodelovanju izvedeta učitelj in robot. »Humanoidni robot se odziva na miselne ukaze učitelja. Ta ima na glavi senzorje, ki zaznavajo njegovo miselno aktivnost in pošiljajo ukaze robotu. Ne gre za branje misli, ampak merjenje, ali možgani mirujejo ali pa izvajajo miselne procese. Program za to je napisal sodelavec, letos pa bo z njegovo pomočjo nastala tudi raziskovalna naloga,« sta razkrila učitelja Boštjan Resinovič in Andrej Grilc iz Šolskega centra Celje, ki to sama s pridom že izvajata pri pouku. »Predvsem motivirani zaposleni so tisti, ki ustvarjajo inovativne prakse, sodobni pripomočki pa so dodatna spodbuda za učitelje in dijake. V tem šolskem letu smo, na primer, kupili industrijskega in humanoidnega robota, akcijsko kamero, očala za VR in mikrofone za podkaste, za kar smo namenili okoli 35.000 evrov, za licence za programe okoli 20.000 evrov, za nadstandardno predavalnico pa še 12.000 evrov,« je proces posodobitve na ŠCC opisal Klovar, ki je bil tudi gostitelj konference.
Učitelji torej vse pogosteje segajo po orodjih za obogateno resničnost in iščejo čim bolj nenavadne načine vključevanja informacijske tehnologije v učni proces, da bi pritegnili zanimanje mladih. Posebnost letošnje konference je bila tudi ta, da so posebno pozornost namenili trajnostnemu razvoju v šolah. Med drugim so udeleženci predstavili snemanje podkastov za učenje angleščine, izdelavo lastnega programa za prepoznavo travniških rastlin s pomočjo umetne inteligence, učenje s pomočjo fotozgodb in način izdelave prototipov s 3D-tiskom izdelkov.
Najsodobnejša učilnica v Evropi
Nekaj zamisli, kako pritegne pozornost učencev, je prek skypa udeležencem konference pojasnila tudi Nina Jelen, prva učiteljica, ki je letos zastopala Slovenijo na prestižnem tekmovanju učiteljev z vsega sveta, sicer zaposlena na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju. Jelenova je brez dvoma ena tistih, ki premikajo meje, pri razlagi snovi pa si pogosto pomaga s svojimi videi, ki jih začini s humorjem. »Moja super moč se skriva v reku, če učitelj posluša otroke, tudi otroci poslušajo učitelja,« pravi, in prav to je bila iztočnica za predstavitev na konferenci, na kateri je priznala, da so kreativna učna okolja zelo pomembna.
evrov so letos vložili v posodobitve.
»Pomembno je tudi, da svojim učencem povemo, da so oni super heroji, saj jih izobražujemo za poklice, ki ta trenutek verjetno sploh še ne obstajajo. Pozitivna naravnanost pa je tudi ključ, da ti učenci verjamejo,« je dejala učiteljica, znana po tem, da na različne načine »gunca afne« in ima rada pouk na prostem. »Tehnologija je lahko v rokah dobrega učitelja vredna zlata, a jo je treba uporabljati zmerno,« je še dejala Jelenova, ki otroke pogosto preseneča, s tem ko jim daje drzne naloge. Ena takih je bila tudi modna revija, na kateri so sami izdelali kreacije iz plastičnih vrečk. Poseben izziv je za učence pogosto tudi matematika, ki je za mnoge še vedno trd oreh. »Zlasti računanje z ulomki zahteva veliko vaje in je v osnovi za veliko učencev težavno. Sama sem jim motivirala tako, da sem jim pripravila sobo pobega, kjer so ponovili vse računske operacije z ulomki in se ob tem še zelo zabavali,« pa je razložila Karmen Armič z Osnovne šole Dobrova.
Kako lahko učenci rešujejo probleme, ki se nanašajo na konkretne življenjske situacije, pa sta pojasnila tudi Miha Cojhter in Erik Kapfer iz najsodobnejše učilnice v Evropi – Vzorčnega mesta Velenje. Dobrih praks pa je bilo predstavljenih še veliko več. Prav vse pa so pokazale, da danes pouk v šolah še zdaleč ni več suhoparen in monoton, temveč inovativen in zanimiv, učenci pa pridobijo znanje, ki ga lahko koristno združijo z vsakdanjim življenjem.
