Ob virusu še višje dajatve

Pred natanko dvema mesecema razglašena epidemija novega koronavirusa je veliko podjetnikov spravila na rob obstoja, saj prenekateri še čaka na odprtje svoje dejavnosti. Četudi jim je medtem pri plačah na pomoč priskočila država, morajo ob popolnoma presahlih prihodkih še vedno poskrbeti za pokritje nekaterih drugih stroškov. Zato jim vsaka dodatna obveznost povzroča dodaten glavobol.



To še kako dobro vedo obrtniki in podjetniki iz občine Gornja Radgone. Pred nedavnim so namreč na svoje naslove prejeli odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), in sicer dve položnici z enakim zneskom, z rokoma plačila 28. april in 26. junij. Seveda to ne bi bilo nič nenavadnega, saj takšno pošiljko dobijo vsako leto, če letošnja odmera tudi do 60 odstotkov višja od lanske. Znesek se je pri nekaterih tako povečal za celo več tisočakov, kar je za mnoge obrtnike in podjetnike šokantno. Več denarja za NUSZ bodo sicer morali odšteti tudi tamkajšnji občani, ki imajo v lasti nepremičnine – za stanovanje povprečno 15 evrov več kot lani, za stanovanjsko hišo pa 30 evrov več.

Tudi za gradnjo cest

Pri vsem skupaj velja omeniti, da so v gornjeradgonski občini odločitev o tako visoki podražitvi nadomestila sprejeli že konec lanskega leta oziroma v času, ko nihče še niti pomislil ni, da bo čez nekaj mesecev država zaradi novega koronavirusa povsem zastala. Četudi so opozicijski svetniki že takrat opozarjali, da bi moralo biti povišanje postopno, je mestni svet z 21 glasovi za in 8 proti prikimal predlogu o enkratnem povišanju. »Večina v občinskem svetu se je strinjala, da lahko načrtovane naložbe uresničimo samo, če bomo varčevali in pridobili sredstva tam, kjer jih lahko. Torej tudi pri NUSZ, kjer že vrsto let nismo dvigovali vrednosti točke. Zato ne razumem, čemu tako oster odziv posameznikov. Mogoče je največja težava v tem, da so občani odločbe prejeli prav v času, ko se je začela pandemija in s tem izredne razmere. Zdaj se pač ne more nič spremeniti, za tiste, ki so se pritožili, bomo šli od primera do primera, in če ugotovimo, da je kaj narobe, mu bomo vrnili znesek, za katerega je morebiti odškodovan. Prav tako sem občinskemu svetu predlagal, da pravnim osebam, ki v času pandemije niso mogle opravljati svoje dejavnosti, vrnemo odmerjeno NUSZ za čas zaprtja, bodisi lokala, proizvodnega obrata ali obrtne delavnice,« nam je pojasnil župan občine Stanislav Rojko. Dodal je, da je bila osrednje vodilo sprejemanja novega odloka o NUSZ v občini Gornja Radgona zastarelost veljavnega odloka iz leta 2000, ki je bil v letu 2018 le formalno dopolnjen zaradi sprememb zakonskih podlag, vrednostno pa se je spreminjal le enkrat v dvajsetih letih, in to v letu 2012, ko se je zadnjič spremenila vrednost točke.

»Tako je Občina Gornja Radgona po obsegu pobranega NUSZ začela bistveno zaostajati za okoliškimi občinami, zlasti pa s primerljivimi občinami po velikosti in tudi industrijski proizvodnji. Na drugi strani pa so potrebe in smeli razvojni programi občine, ki so prvenstveno namenjeni občanom (npr. gradnja občinskih cest, priprava industrijske cone, gradnja večnamenske športne dvorane) in zahtevajo velika finančna sredstva; za realizacijo teh in še številnih drugih projektov,« razloži župan in poudari, da so v občini vsa leta aktivno koristili sofinancerska sredstva EU, za kar so vedno morali zagotavljati lastne sofinancerske deleže. »Dvig nadomestila je bil iz tega razloga tudi nujen, odločitev o tem pa je padla takrat, ko je prejšnja vlada zavrnila amandma ene od političnih strank o povišanju povprečnine za občine.«