Obakrat ju je poročil Janez (FOTO)
Poznopoletni dnevi so dobrodošli tudi za različna praznovanja. In tako sta tudi Marija in Jože Steyer, ki jesen življenja preživljata v idilični vasici Lešane na obrobju Apaške doline, v družbi svojcev in prijateljev zaznamovala 50-letnico zakonske skupnosti. Zahvalno mašo je daroval domači župnik Janez Ferencek, ki je izrazil hvaležnost slavljencema za vsestransko versko življenje, te sta prenesla tudi na svoje potomce. Mimogrede: tudi njegov predhodnik je bil Janez, pisal se je Ošlaj in pred pol stoletja, avgusta 1972, je prav on pred oltarjem združil sedanja zlatoporočenca.
«Če pogledamo nazaj, vama nikoli ni bilo postlano z rožicami. Od vsega začetka: z mopedom iz blatne Bačkove v Lešane, kjer je luč sveta zagledal pokojni Hanci (četrti otrok, op. a.), pa zaradi sile razmer spet malo okrog in končno za nekaj let v Črnce. Tam smo naredili prve korake tudi mi, Betka, jaz in Denis. Od tam v Apače, v sam center nad trgovino, za kratek čas in potem spet zaključila klobaso v Lešanah. In spet sta začela iz ničle. Vsekakor sta imela nekaj dodatnih rok za pomoč na kmetiji, a po večini sta bila za delo sama. Mamica od jutra do večera v hišnih, gospodinjskih in kmetijskih opravilih, ati na šihtu, pa popoldne na kmetiji doma ali na tavrhu, za vikende pa koline in podobne akcije. Sedaj približno razumem vzdihljaje ob večerih: 'Oh, ka bi bla zaj nouč stou lejt duga …'. Pa kljub vsemu, našla sta dovolj časa tudi za obiske teh, ki so danes z vama ali nas spremljajo v duhovnem svetu, dovolj časa za kako norijo z nami otroki, za druženje pod domačo brajdo, pesmi in zabavo,« je na slovesnosti med dejal njun sin dr. Andrej Steyer, sedanji apaški župan.
Marija z dekliškim priimkom Petek se je rodila 22. junija 1941 v Spodnji Bačkovi, Ivan Steyer pa 22. julija 1947 v Lešanah. Ona je vse življenje delala na kmetiji in vzgajala otroke, on je bil najprej zaposlen na Kmetijskem kombinatu Radgona, nato pa v apaški Lini. Seveda tudi v pokoju ne sedita prekrižanih rok, skrbita za vrt in okolico – menda nikogar ne spustita zraven – nepogrešljiva sta tudi pri opravilih v cerkvi, posebej pa sta vesela, ko ju obišče pet vnukinj in vnukov.
Po zahvalni maši v apaški cerkvi Marijinega vnebovzetja sta se zlatoporočenca skupaj s svojimi najdražjimi preselila na drugo stran osrednje krajevne prometnice, v gostišče As, na kosilo ter veselo druženje.
