USTAVNE SPREMEMBE

Obetajo se velike spremembe: takšen je predlog poslancev Gibanja Svoboda, SD in NSi

Začeli so obravnavo postopka ustavnih sprememb pri imenovanju vlade. Preberite, kaj prinaša predlog.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Črt Piksi

Člani ustavne komisije DZ so danes začeli obravnavo predloga za začetek postopka ustavnih sprememb imenovanja vlade. Po uvodni razpravi so sejo prekinili, poslanske skupine bodo do prihodnjega četrtka posredovale predloge kandidatov za sestavo strokovne skupine, ki bo komisiji pomagala pri obravnavi predloga ustavnih sprememb.

Predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesli na predsednika republike, so v parlamentarni postopek v začetku aprila vložile poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in NSi. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti. Ob tem predlog odpravlja tudi možnost interpelacije ministrov, ohranja pa možnost interpelacije celotne vlade.

Preprečevanje izigravanja

Kot je v imenu predlagateljev poudaril vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, s predlaganimi spremembami odpravljajo glavne slabosti dolgotrajnega in manj učinkovitega postopka imenovanja vlade. Med drugim situacijo, ko ima Slovenija dva predsednika vlade, enega, ki opravlja še zgolj tekoče posle, in drugega, novoizvoljenega, ki pa še nima svoje ministrske ekipe. Ker v Sloveniji za zdaj DZ najprej glasuje o kandidatu za mandatarja in nato še o njegovi ministrski ekipi, bi se s spremembami izognili tudi možnemu scenariju, v katerem bi mandatarja podprla druga koalicija kot ministrsko ekipo, je prepričan.

Predlog bi po njegovih besedah odpravil tudi nejasno odgovornost ministra znotraj vlade. Predsednik vlade lahko namreč sedaj predlaga razrešitev ministra, ki ga DZ nato ubrani, premier pa mora delati naprej z ministrom, ki več ne uživa njegovega zaupanja, je izpostavil Cigler Kralj. S spremembami pa bi preprečili možnost izigravanja konstruktivne nezaupnice tako, da se nasprotniki vlade poenotijo zgolj o izvolitvi novega, morda slamnatega predsednika vlade, do imenovanja ministrov pa za tem ne bi prišlo.

Ob tem je zatrdil, da s predlaganimi spremembami ne krnijo nadzorne vloge DZ. Po njegovih besedah pa se morajo v procesu sprememb dogovoriti tudi o morebitni ohranitvi zaslišanj ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ.

V SDS za drugačen predlog

V SDS so v razpravi poudarili, da so tudi sami že večkrat predlagali spremembe postopka imenovanja vlade, a ne v takšni obliki. Kot smiseln tako ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo.

Predsednik stranke Janez Janša je ob tem ocenil, da ima Slovenija po dobrih treh desetletjih veljavnosti ustavne ureditve nekatere sistemske ovire za učinkovito delovanje demokracije, a po njegovem mnenju gre predlog v nasprotno smer od tega, kar je bil namen ustavodajalca.

Končno besedo mora v parlamentarni demokraciji imeti parlament, ki da končni »žegen« pri imenovanju ministrske ekipe, je poudaril. »Sestavljati neko vlado, ki ne more dobiti zaupnice državnega zbora, je pa politični samomor za tistega, ki to dela,« je dejal Janša in kot tvegano ocenil tudi vlogo, ki bi jo odigral predsednik države. Po njegovem prepričanju namreč ostaja nevarnost, da predsednik republike ne bi potrdil ministrske ekipe, ki bi jo predlagal predsednik vlade.

Prej do vlade

Poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek pa je poudarila, da gre za predlog, primerljiv z večino evropskih držav, s katerim bi vlado po volitvah dobili bistveno prej, njeno sestavljanje pa ne bi bilo več predmet zakonskega urejanja in tudi ne referendumskega odločanja.

Po njenih besedah želijo tudi, da se že v samem predlogu razčisti vlogo in funkcijo predsednika republike ob imenovanju ministrov, pa tudi kdo je lahko predsednik vlade in kdo minister. Ker bi imel predsednik republike zgolj simbolno funkcijo, bi bil dolžan imenovati ministre na predlog predsednika vlade in pri tem ne bi imel diskrecijske pravice, razen v primeru, da ministrski kandidat denimo ne bi izpolnjeval formalnih pogojev za opravljanje funkcije, je še odgovorila na pomisleke o vlogi predsednika.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije