Oblake bodo odslej lažje razbijali
Lani so na športnem letališču v Čagoni, ki ga upravlja Aeroklub Sršen Cerkvenjak, zaznamovali prav poseben dogodek: klub, ki deluje že več kot 22 let, saj je bil ustanovljen na martinovo leta 2001, se namreč vse od lani ponaša z veliko pridobitvijo, in sicer daljšo vzletno-pristajalno stezo. Slednja je prej merila 700 metrov, odtlej je podaljšana še za dodatnih 200, kar pomeni, da bodo lahko letališče, po besedah Vita Kranerja, tajnika AK Sršen in direktorja občinske uprave Cerkvenjak, uporabljala tudi večja letala, poleg tega bodo z daljšo stezo zagotovili večjo varnost letalskih posadk.
12 tisoč evrov je stala pomembna pridobitev.
Pa ne samo to: »Naša nova pridobitev, ki je stala 12.000 evrov, pokrili pa smo jo z lastnimi sredstvi ter denarjem občine in donatorjev, bo dobrodošla tudi za protitočno letalo Letalskega centra Maribor. Svojo posadko so namreč že večkrat selili k nam v Cerkvenjak, običajno ob zaprtju mariborskega letališča in ko se vračajo s posredovanj. Kadar so bile vremenske razmere idealne, je njihova cessna, s katero razbijajo točonosne oblake, v Čagoni resda vzletala in pristajala, ob nevihtah pa je pilotu hitro zmanjkalo metrov za vzlet, zato bo podaljšana steza še pomembnejša. Te bodo veseli tudi kandidati za pilote, ki v času šolanja za vzlete in pristanke potrebujejo še toliko več prostora,« nam je povedal Kraner.
Zemlja je amortizer
Prav omenjeni klub in z njim vzletišče v Čagoni je največja posebnost Cerkvenjaka, manjše občine v osrčju Slovenskih goric. Klub ima v svojem hangarju šest ultralahkih letal in motornih zmajev, kosilnice in drugo opremo za vzdrževanje celotnega objekta. Kraner pripomni, da so zadnjo naložbo, zemeljska dela in zasaditev trave, zaključili konec lanskega oktobra, spomladi pa sledi samo še vgradnja tako imenovanih talnih označb. Gre za betonske plošče, ki omejujejo stezo od robnega dela. Kraner je prepričan, da bodo v začetku letalske sezone 2024, če ne v aprilu, pa potem v maju, vzletišče že uporabljali v polnem obsegu.
Svojo posadko so že večkrat selili k nam v Cerkvenjak, običajno ob zaprtju mariborskega letališča ali pa ko se vračajo s posredovanj.
Aeroklub Sršen Cerkvenjak je postal s to novo pridobitvijo zakupnik, in sicer za nedoločen čas, približno 60.000 kvadratnih metrov površin, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Ta sprememba je sicer, kot rečeno, še kako dobrodošla prav za omenjeno protitočno letalo Letalskega centra Maribor, ki je že sedaj svojo floto večkrat selil v Cerkvenjak, ne nazadnje pa imajo tu tudi svoje nadomestno letališče.
Obljubljajo, da bodo novo vzletišče že lahko uporabljali v začetku letalske sezone 2024, najpozneje v maju.
Ali bodo kdaj v prihodnje stezo na svojem letališču tudi asfaltirali? »Glede na stroške, prednosti pa tudi slabosti asfaltnih površin za zdaj o tem ne razmišljamo. Mogoče kdaj v prihodnje, ko in če bo klub finančno sposoben to izvesti. Potem bi bilo lahko vzletišče v stalni uporabi tako poleti kot pozimi. Zdaj ga lahko v zimskih mesecih uporabljamo le, če nam to dopuščajo vremenske razmere. Sicer pa pri nas športna letališča praviloma niso asfaltna, saj je varnost pristajanja boljša na travi. Zemlja deluje namreč kot amortizer.« Oste Bakal
