RAZSTAVA
Oblekice za punčke izdelujejo iz krep papirja
Društvo Lokvanj iz Podpeči je pripravilo drugo razstavo ročnih del. V dvorani kulturnega doma 22 rokodelcev iz vse Slovenije.
Odpri galerijo
Mala podpeška dvorana kulturnega doma je bila polna stojnic. FOTOgrafije: ŠKTD Lokvanj
V Kulturnem domu v Podpeči so članice in člani Športno-kulturno-turističnega društva (ŠKTD) Lokvanj, ki ga zgledno vodi Breda Jesenko, minulo soboto in nedeljo pripravili že drugo razstavo ročnega dela.
»Gre za ohranjanje kulturne in tehnične dediščine, hkrati pa za popestritev dogajanja in ponudbe v našem kraju,« nam je povedala ena od organizatork, cvetličarka in oblikovalka Tatjana Poplas.
Podpečani in drugi, ki živijo v rebrih Krima, so od nekdaj znani po gostoljubnosti, čeprav jim barje in gozdovi niso nikoli ničesar prihranili.
Za uvod so na malem odru dvorane zapeli člani kvinteta Mlin, ki ga sestavljajo Dušan Debevec, Marjan Cimperman, Jože Knap in Jožica Borštnik. Za njimi so se zavrteli starejši člani folklorne skupine Rožmarin in popestrili vzdušje.
Sejma se je letos udeležilo 22 razstavljavcev, od tega deset domačih, preostali povabljeni pa so prišli z vseh koncev Slovenije.
Vranske rož'ce, umetnice z Vranskega, so imele na dveh stojnicah razstavo cvetja iz krep papirja. Verjetno gre za najboljše umetnice izdelave tovrstnega cvetja pri nas, ki zmorejo zlepiti in sestaviti miniaturne oblekice otroškim punčkam, kar zahteva mirne prste in neskončno vztrajnosti. Rož'ce vsako leto pripravijo največjo razstavo cvetja iz krep papirja na Vranskem, tako nas v Športni dvorani Vransko pričakujejo tudi 16. in 17. novembra letos.
Hkrati so se prvič predstavile Vnanške rožce iz Vnanjih Goric, ki prav tako ustvarjajo iz krep papirja.
Svoje krpanke je pokazala Jelka Ciuha iz Dobrave, ki ustvarja tudi notranjo dekoracijo, kar je danes prava redkost.
K sodelovanju na razstavi so povabili tudi učence OŠ Notranje Gorice, ki so izdelovali ježke in jesenske obeske.
Za umetniško popestritev je poskrbel restavrator, slikar in grafik Veljko Toman z Rakitne, ki svojo deželo opisuje na slikovitih platnih. Gre za enega boljših koloristov v impresiji narave.
Svoj prostor je na razstavi dobil tudi Viktor Borštnik, upokojeni šofer in strojnik, ki je v pokoju spet začel ustvarjati v le nekaj kvadratnih metrov veliki delavnici z mizarskim pankom in stružnico. Njegova hiša stoji malo višje, tako da ima Barje kot na dlani. Pravi, da se mu les od otroštva zdi topel. Obiskovalcem je predstavil vaze, sklede, skledice in skodelice, pa lesen štamprle za žganje, tudi leseno kupico za vino. Svojih umetnin ne izdeluje za prodajo, ampak večino podari prijateljem, znancem in tistim, ki cenijo ročno delo. Svojčas je bil tudi kosec in je segal po najvišjih mestih v državi ter se udeleževal mednarodnih tekmovanj.
V Podpeč so pripotovale tudi Marjetice iz Hrastnika, upokojenke in članice društva z istim imenom, ki klekljajo, pletejo in kvačkajo.
Domačinka Hedvika Petkovšek iz Podpeči je prikazala doma izdelana mila z različnimi dišavami, Helena Vasiljevič z Vrhnike pa plete šale.
Predsednica Jesenkova, ki društvo vodi že šesto leto, nam je povedala, da je zanimanje za ročna dela v porastu.
»Od lanske prve razstave je interes prav neverjeten. Letos je razstavo v dveh dneh obiskalo več kot 2000 ljudi. Poleg domačinov in iz bližnjih krajev so prišli tudi iz Kopra in celo iz Lendave, kar nas posebno veseli.« Sicer ŠKDT Lokvanj združuje 150 članov, ki delujejo v štirih sekcijah; konjeniki, kosci in grabljice, rokodelci in narodne noše.
Čeprav so se rokodelska društva po Sloveniji v zadnjih letih namnožila in ročno delo pridobiva vrednost, so roke pri nas v primerjavi z Zahodom še vedno hudo razvrednotene. Mimogrede, pletarka in zeliščarka mora po naši zakonodaji imeti davčno blagajno in mora na sejmih izdajati račune. Tega v marsikateri državi ni.
Motivi slikarja Veljka Tomana
Podpečani in drugi, ki živijo v rebrih Krima, so od nekdaj znani po gostoljubnosti, čeprav jim barje in gozdovi niso nikoli ničesar prihranili.
Sodelovali tudi šolarji
Za uvod so na malem odru dvorane zapeli člani kvinteta Mlin, ki ga sestavljajo Dušan Debevec, Marjan Cimperman, Jože Knap in Jožica Borštnik. Za njimi so se zavrteli starejši člani folklorne skupine Rožmarin in popestrili vzdušje.
Sejma se je letos udeležilo 22 razstavljavcev, od tega deset domačih, preostali povabljeni pa so prišli z vseh koncev Slovenije.
Vranske rož'ce, umetnice z Vranskega, so imele na dveh stojnicah razstavo cvetja iz krep papirja. Verjetno gre za najboljše umetnice izdelave tovrstnega cvetja pri nas, ki zmorejo zlepiti in sestaviti miniaturne oblekice otroškim punčkam, kar zahteva mirne prste in neskončno vztrajnosti. Rož'ce vsako leto pripravijo največjo razstavo cvetja iz krep papirja na Vranskem, tako nas v Športni dvorani Vransko pričakujejo tudi 16. in 17. novembra letos.
Stojnica lesorezarja Viktorja Borštnika
Svoje krpanke je pokazala Jelka Ciuha iz Dobrave, ki ustvarja tudi notranjo dekoracijo, kar je danes prava redkost.
K sodelovanju na razstavi so povabili tudi učence OŠ Notranje Gorice, ki so izdelovali ježke in jesenske obeske.
Za umetniško popestritev je poskrbel restavrator, slikar in grafik Veljko Toman z Rakitne, ki svojo deželo opisuje na slikovitih platnih. Gre za enega boljših koloristov v impresiji narave.
Nekoč kosil, zdaj struži
Svoj prostor je na razstavi dobil tudi Viktor Borštnik, upokojeni šofer in strojnik, ki je v pokoju spet začel ustvarjati v le nekaj kvadratnih metrov veliki delavnici z mizarskim pankom in stružnico. Njegova hiša stoji malo višje, tako da ima Barje kot na dlani. Pravi, da se mu les od otroštva zdi topel. Obiskovalcem je predstavil vaze, sklede, skledice in skodelice, pa lesen štamprle za žganje, tudi leseno kupico za vino. Svojih umetnin ne izdeluje za prodajo, ampak večino podari prijateljem, znancem in tistim, ki cenijo ročno delo. Svojčas je bil tudi kosec in je segal po najvišjih mestih v državi ter se udeleževal mednarodnih tekmovanj.
Vnanščice, članice društva iz Vnanjih Goric, ustvarjajo iz krep papirja.
Domačinka Hedvika Petkovšek iz Podpeči je prikazala doma izdelana mila z različnimi dišavami, Helena Vasiljevič z Vrhnike pa plete šale.
Predsednica Jesenkova, ki društvo vodi že šesto leto, nam je povedala, da je zanimanje za ročna dela v porastu.
»Od lanske prve razstave je interes prav neverjeten. Letos je razstavo v dveh dneh obiskalo več kot 2000 ljudi. Poleg domačinov in iz bližnjih krajev so prišli tudi iz Kopra in celo iz Lendave, kar nas posebno veseli.« Sicer ŠKDT Lokvanj združuje 150 članov, ki delujejo v štirih sekcijah; konjeniki, kosci in grabljice, rokodelci in narodne noše.
150
članov ima ŠKDT Lokvanj.
članov ima ŠKDT Lokvanj.
Čeprav so se rokodelska društva po Sloveniji v zadnjih letih namnožila in ročno delo pridobiva vrednost, so roke pri nas v primerjavi z Zahodom še vedno hudo razvrednotene. Mimogrede, pletarka in zeliščarka mora po naši zakonodaji imeti davčno blagajno in mora na sejmih izdajati račune. Tega v marsikateri državi ni.
