Obletnica: v slovenski lasti do 1,1 milijarde evrov prihodkov
Skupina Kolektor, sistem podjetij v slovenskem lastništvu, je lani zbrala več kot 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je največ v 60-letni zgodovini. Sedemletni načrti do leta 2030 predvidevajo poldrugo milijardo prihodkov. To bodo dosegli s prevzemi in organsko rastjo lastnih, že pripravljenih projektov.
Na današnji dan pred 60 leti je idrijska občinska skupščina uradno sprejela sklep o ustanovitvi podjetja za proizvodnjo komutatorjev, Tovarne kolektorjev Idrija. Iz podjetja z nekaj deset zaposlenimi, enim produktom, enim kupcem in eno proizvodno lokacijo se je Kolektor v šestih desetletjih razvil v poslovni sistem s tremi entitetami, to so Kolektor Mobility, Kolektor Technologies in Kolektor Construction, ki pod svojo streho združujejo več kot 40 podjetij doma in po svetu, približno 6000 zaposlenih ter razvejen portfelj izdelkov in storitev.
Kako Kolektor vidijo tisti, ki so ga gradili
Prav na pragu svoje 60-letnice je Kolektor dosegel mejnik – več kot milijardo evrov prometa. Za pogled na prehojeno pot smo govorili z zadnjimi tremi direktorji. Stojan Petrič, danes predsednik nadzornega sveta, je bil dolgoletni direktor, vodenje podjetja je prevzel leta 1994 po smrti Petra Rupnika. »Pogled na preteklih 60 let Kolektorja dejansko pokaže dve ključni obdobji. Prvih 30 let, ko je bil Kolektor domače, jugoslovansko podjetje v lasti tujega kapitala, in drugih 30 let, ko se je otresel tujega lastništva. S tem se je začela eksponentna rast družbe in prav drugo obdobje je dokaz uspešnega slovenskega menedžmenta. Ne samo da je nemškemu in ameriškemu menedžmentu pokazal enakovrednost, pač pa ju je s poslovnimi modeli in odločitvami celo prehitel. Tako nemško podjetje Kaut & Bux, ki je bilo 20 let lastnik Kolektorja in je šlo v stečaj ter na koncu pristalo v rokah svoje hčere, družbe Kolektor. Kasneje tudi ameriškega lastnika, ki je bil petkrat večji, danes pa je 40-krat manjši,« ugotavlja Stojan Petrič in pogled že usmeri v prihodnost: »Danes je Kolektor konglomerat, ki spreminja modele vodenja in upravljanja vsaj vsakih šest let. Je skupina z 1,1 milijarde evrov letnega prometa, transnacionalno kulturo, z več kot 40 podjetji po svetu. Kolektor, d. d., je delniška družba z več kot sto delničarji, ki vsako leto izplačuje dividende, ima notranji trg nakupa in prodaje delnic, ki pa jih lastniki ne prodajajo, ampak čuvajo kot svoje zlato. Prav s tem se kaže zaupanje v samega sebe, kot zaupanje v vodenje in upravljanje družbe. Družba Kolektor je zgrajena na treh temeljih, to so Kolektor Mobility, Kolektor Construction in Kolektor Technology, ter ima zgrajen lastni finančni steber. Aktivno posega v prevzeme podjetij, ki se sinergijsko vključujejo, in stalno investira v organsko rast. V zadnjih 20 letih je za 15-krat povečala letne prihodke, kar je za tovrstne programe več kot uspešno, in zaposluje okoli 6000 delavcev. Naša prihodnost je v robotizaciji in digitalizaciji procesov, za te procese imamo svoje kadre. Družba Kolektor je tako velika, da lahko s svojim tržnim potencialom omogoča pilotne projekte, ki jih bomo ponudili tudi na trgu.«
Kakšni pa so cilji za naslednje obdobje? »Glavni preboj je družba Kolektor dosegla predvsem s postopkom diverzifikacije, portfelja in trga, ter z močno prevzemno funkcijo, ki je povzročila, da smo ustvarili družbo s tremi različnimi programi. Vsi programi so v strategiji do leta 2030 opredeljeni kot razvojni programi, tako v smislu notranjega kot tržnega razvoja. Cilj je, da se prodaja z 1,1 milijarde evrov dvigne na 1,5 milijarde evrov. Projekte imamo, vemo, kako bomo cilje dosegli, in ne bojimo se, da jih ne bi. Enako je bilo pred osmimi leti, ko smo merili na milijardo evrov prihodkov. Kolektor se zaveda, da so potencial ljudje, Kolektor se zaveda, da je treba od pet do deset odstotkov sredstev vlagati v razvoj. Kolektor se zaveda, da je treba del dodane vrednosti nameniti za akvizicije, in zaveda se, da delničarji vsako leto dobijo dividende. S tem ohranjamo notranjo varnost in zaupanje delničarjev v naš sistem. Šestdesetletnica je prelomno obdobje, ki kaže, da v preteklih 30 letih nismo spali, ampak smo ustvarili edinstven sistem. So podjetja, ki imajo več kot milijardo evrov prihodkov, a so nišno definirana, mi imamo več programov. Vzdrževati tak sistem je težko. Zavedamo se, da je Kolektor zgodba, ki jo moramo negovati, tako kot lastniki negujejo nemška podjetja, ki so sicer večja od nas, kot denimo Bosch, Siemens in druga. Iskrene čestitke vsem zaposlenim, ki so nam stali ob strani, da smo dosegli sedanje rezultate.«
Od proizvajalca komponent do proizvajalca sistemov
Vodenje družbe je leta 2014 prevzel Radovan Bolko. Pod njegovim vodstvom se je Kolektor v enoti Mobilnost prelevil iz proizvajalca komponent v proizvajalca sistemov. »Skozi proces diverzifikacije in intenzivnega razvoja na vseh področjih je Kolektor iz te monokulture prešel v ponudnika kompleksnih storitev in rešitev,« pravi Radovan Bolko, zdaj član nadzornega sveta Kolektorja, in dodaja: »Pri tem je bila stalna intenzivna usmerjenost v razvoj, v investicije in v vlaganje v znanje oziroma v kadre. To se danes kaže v tem, da smo skupina, ki zajema podjetja s področij gradbeništva, energetike in tehnologij ter avtomobilske industrije. Za vsa naša podjetja je značilen izrazit razvojni potencial, ki nas je na primer v energetiki pripeljal do ponudnika najzahtevnejših transformatorjev do napetosti 400 kilovoltov, med gradbenike z največjim potencialom in največjimi referencami, do najzahtevnejših infrastrukturnih projektov, na področju mobilnosti pa so se naša podjetja razvila iz ponudnikov komponent v ponudnike kompleksnih sistemov.«
V drugem delu Bolkovega mandata je Kolektor usvojil tehnologijo gradnje predorov. »Kljub vsemu je bil največji korak narejen na področju mobilnosti in je tudi zahteval daleč največji vložek razvojnih ur, kapacitet, novih idej, večji kot pri drugih. V svetu je malo primerov, da bi se podjetje iz ponudnika komponent razvilo v ponudnika kompleksnih sistemov in postalo konkurent svojim prejšnjim kupcem. Na to smo izjemno ponosni,« sklene Bolko. Meni, da je pred Kolektorjem svetla prihodnost.
Kolektor bo zelen in digitalen
Za vsako podjetje je ključno, kakšne razvojne projekte ima v predalu. Vodenje podjetja je leta 2022 prevzel Valter Leban. »Zadnja tri leta se svet sooča z velikimi spremembami v političnem, ekonomskem, socialnem, tehnološkem in nenazadnje okoljskem kontekstu. Zmagovalna podjetja v svoje poslovne modele vključujejo visoko tehnologijo s področij velikih podatkov, oblačnega računalništva, umetne inteligence, agilne robotike, interneta stvari, tridimenzionalnega tiskanja in podobno. Razvita gospodarstva (ZDA, EU in Kitajska) v svojih ekonomskih in industrijskih politikah artikulirajo dva megatrenda: zeleni prehod v brezogljično gospodarstvo in digitalno transformacijo,« pravi Leban, aktualni predsednik uprave Kolektorja. In prav zeleni prehod v brezogljično družbo in digitalizacija sta megatrenda, ki bosta zaznamovala Kolektorjevo nadaljnjo pot.
»V skupini Kolektor že razvijamo produkte za zeleno mobilnost in za obnovljive vire energije. Poleg tega bomo izvedli zeleno transformacijo operativnega delovanja celotne skupine, elektrifikacijo vozil v naši lasti in uredili polnilno infrastrukturo, prav tako bomo na objektih v lasti skupine vgradili sončne elektrarne s 5 do 10 megavati vršne moči,« pojasnjuje Leban in dodaja: »Nadaljevali bomo digitalno transformacijo podjetij v smeri povečevanja produktivnosti. Povečanje produktivnosti bomo dosegli z uvajanjem avtomatizacije tako fizičnega kot umskega dela. Fizično delo bomo avtomatizirali z uvajanjem tako imenovane socialne robotike, medtem ko bomo umsko delo avtomatizirali z uvajanjem tako imenovane kognitivne avtomatizacije. Do leta 2030 bomo pri avtomatizaciji poslovnih procesov dosegli peto stopnjo, pri robotiki pa šesto po šeststopenjski Acatechovi lestvici digitalne zrelosti. Peta stopnja digitalne zrelosti pomeni prediktivnost, to pomeni, da bodo naši poslovni procesi digitalizirani do stopnje, ko bodo znali napovedovati, kaj se bo v bližnji prihodnosti zgodilo. Avtonomnost je šesta stopnja digitalne zrelosti, to pomeni, da se bodo naši robotski sistemi zavedali sebe in svoje okolice ter se na podlagi tega samostojno odločali. Socialna robotika in kognitivna avtomatizacija temeljita na velikih podatkih, umetni inteligenci, digitalnih dvojnikih in internetu stvari. V polju omenjenih tehnologij smo si v preteklih petih letih nabrali že dovolj kompetenc, ki so vgrajene v produkte na področju pametnih tovarn in jih že vključujemo v širitev naše ponudbe.«
