ANTON GRUM
Obnovil hišo in vgradil znamenje
Družina Antona Gruma je v spomin na velikega skladatelja odkrila spominsko ploščo.
Odpri galerijo
Mirko Grum je tako razkril spominsko ploščo. FOTOGRAFIJE: Igor Modic
»O Lipoglav, moj dragi dom, nikdar pozabil te ne bom ...« se začne pesem O Lipoglav, ki jo je leta 1972 v Dubrovniku napisal Anton Grum. Njegovo ime bo med prebivalci Malega Lipoglava, kraja, ki je od Ljubljane oddaljen le 20 kilometrov, za vedno zapisano z zlatimi črkami. Še danes namreč velja za enega od največjih slovenskih skladateljev, saj je ustvaril okoli tristo večinoma vokalnih skladb, od tega polovico ljudskih ali osebnih, polovico pa cerkvenih.
Njegove pesmi pa še danes prepevajo v mnogih slovenskih cerkvah. A Grum ni bil le skladatelj, ampak tudi orglavec in zborovodja. Zelo znan je bil tudi na Hrvaškem, kamor se je s svojim sinom prof. Danijelom Grumom preselil leta 1938. Takrat je prišel na Pelješac k slovenskemu župniku Jerneju Seljaku, ki je bil odličen pianist, organist, skladatelj množice orgelskih in vokalnih skladb, zbiralec knjig, slik, dobrotnik in človekoljub. Seljaka in Antona Gruma so ves čas vodila načela Cecilijinega društva, in sicer, da naj bogoslužje poteka v skladu s predpisanim obrednikom, poduhovljene cerkvene skladbe pa naj nadomestijo ljudsko petje, poskočnice in operne arije.
Gibanje je tako oba spodbudilo k bogati skladateljski ustvarjalnosti. Anton Grum je nekaj časa ustvarjal tudi v Stonu, na koncu pa v Dubrovniku, tam je tudi pokopan. Umrl je leta 1975, in sicer na svoj 98. rojstni dan. Po mnenju kritikov med najboljša Grumova dela med drugim spadajo Staroslovenska misa (1938), Slovenska maša v čas sv. Antonu Padovanskemu (1937), Himne krepko in slovensko donijo (1930), Tebe boga molimo (1930) in Hvalnica (1934).
Na veličino njegovih del želijo opozoriti tudi njegovi sorodniki, ki še danes živijo v Grumovi rojstni hiši. Tam so pred dnevi slavnostno odkrili spominsko ploščo v spomin na tega velikega umetnika. Kot nam je povedal Mirko Grum (Anton Grum je bil brat njegovega dedka), se je ideja o postavitvi spominske plošče »kuhala 10, 15 let«.
Največji pobudnik za to pa je bil njegov bratranec Franci Virant. Nato pa je prišla epidemija novega koronavirusa in družina se je odločila, da bo obnovila hišo. Kot v šali ob tem doda Grumova žena Mihaela Grum, je na koncu vse zakrivila korona. »Mož je kamnosek in v času korone oziroma ustavitve javnega življenja ni imel dela. Zato je začel doma delati in obnavljati hišo,« pove Grumova in doda, da so tako istočasno na fasado hiše vgradili spominsko ploščo.
Slovesnost, kot je dodala, je zaradi ukrepov za zamejitev širjenja novega koronavirusa potekala v okrnjeni zasedbi, a kljub temu je bilo, kot doda, zelo veselo. Med drugim so udeleženci prireditve, med katerimi sta bila tudi vnuk oziroma vnukinja Antona Gruma Andrej in Zdenka, lahko prisluhnili recitalu pesmi O Lipoglav (Mirko pravi, da doma hrani Grumov rokopis te pesmi), kar je bilo na trenutke zelo ganljivo. »Zares lepo je bilo,« nikakor ne pozabi poudariti Mirko.
Grumova rojstna hiša stoji ob krožni poti okoli Pugleda. Ta poteka skozi šest vasi, ki so nekoč bile del krajevne skupnosti Lipoglav (Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Repče, Pance, Brezje pri Lipoglavu in Sela pri Pancah). Pohod pod Pugledom, ki je bil letos že 19. junija, poteka v organizaciji Društva podeželja Lipoglav.
Njena predsednica je prav Mihaela Grum, ki je sicer v kraju in širše znana tudi po gojenju zdravilnih rastlin in dišavnic. Na kmetiji Grum se tako lahko pohvalijo z zeliščnim vrtom, na katerem imajo okoli 30 zdravilnih rastlin, ki jih obdelujejo na do narave prijazen način. Iz njih naredijo zeliščna mazila, čaje, kapljice in še nekatere druge izdelke. Že dobrih 80 let pa je pri Grumovih sušilnica sadja.
Po upokojitvi je živel na Hrvaškem.
Njegove pesmi pa še danes prepevajo v mnogih slovenskih cerkvah. A Grum ni bil le skladatelj, ampak tudi orglavec in zborovodja. Zelo znan je bil tudi na Hrvaškem, kamor se je s svojim sinom prof. Danijelom Grumom preselil leta 1938. Takrat je prišel na Pelješac k slovenskemu župniku Jerneju Seljaku, ki je bil odličen pianist, organist, skladatelj množice orgelskih in vokalnih skladb, zbiralec knjig, slik, dobrotnik in človekoljub. Seljaka in Antona Gruma so ves čas vodila načela Cecilijinega društva, in sicer, da naj bogoslužje poteka v skladu s predpisanim obrednikom, poduhovljene cerkvene skladbe pa naj nadomestijo ljudsko petje, poskočnice in operne arije.
Gibanje je tako oba spodbudilo k bogati skladateljski ustvarjalnosti. Anton Grum je nekaj časa ustvarjal tudi v Stonu, na koncu pa v Dubrovniku, tam je tudi pokopan. Umrl je leta 1975, in sicer na svoj 98. rojstni dan. Po mnenju kritikov med najboljša Grumova dela med drugim spadajo Staroslovenska misa (1938), Slovenska maša v čas sv. Antonu Padovanskemu (1937), Himne krepko in slovensko donijo (1930), Tebe boga molimo (1930) in Hvalnica (1934).
Kriva je tudi korona
Na veličino njegovih del želijo opozoriti tudi njegovi sorodniki, ki še danes živijo v Grumovi rojstni hiši. Tam so pred dnevi slavnostno odkrili spominsko ploščo v spomin na tega velikega umetnika. Kot nam je povedal Mirko Grum (Anton Grum je bil brat njegovega dedka), se je ideja o postavitvi spominske plošče »kuhala 10, 15 let«.
Bil je velik skladatelj, orglavec in zborovodja.
Največji pobudnik za to pa je bil njegov bratranec Franci Virant. Nato pa je prišla epidemija novega koronavirusa in družina se je odločila, da bo obnovila hišo. Kot v šali ob tem doda Grumova žena Mihaela Grum, je na koncu vse zakrivila korona. »Mož je kamnosek in v času korone oziroma ustavitve javnega življenja ni imel dela. Zato je začel doma delati in obnavljati hišo,« pove Grumova in doda, da so tako istočasno na fasado hiše vgradili spominsko ploščo.
Na slovesnosti so zapele tudi članice skupine Mjav.
Slovesnost, kot je dodala, je zaradi ukrepov za zamejitev širjenja novega koronavirusa potekala v okrnjeni zasedbi, a kljub temu je bilo, kot doda, zelo veselo. Med drugim so udeleženci prireditve, med katerimi sta bila tudi vnuk oziroma vnukinja Antona Gruma Andrej in Zdenka, lahko prisluhnili recitalu pesmi O Lipoglav (Mirko pravi, da doma hrani Grumov rokopis te pesmi), kar je bilo na trenutke zelo ganljivo. »Zares lepo je bilo,« nikakor ne pozabi poudariti Mirko.
Pohod pod Pugledom
Grumova rojstna hiša stoji ob krožni poti okoli Pugleda. Ta poteka skozi šest vasi, ki so nekoč bile del krajevne skupnosti Lipoglav (Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Repče, Pance, Brezje pri Lipoglavu in Sela pri Pancah). Pohod pod Pugledom, ki je bil letos že 19. junija, poteka v organizaciji Društva podeželja Lipoglav.
300
skladb je napisal Anton Grum.
skladb je napisal Anton Grum.
Njena predsednica je prav Mihaela Grum, ki je sicer v kraju in širše znana tudi po gojenju zdravilnih rastlin in dišavnic. Na kmetiji Grum se tako lahko pohvalijo z zeliščnim vrtom, na katerem imajo okoli 30 zdravilnih rastlin, ki jih obdelujejo na do narave prijazen način. Iz njih naredijo zeliščna mazila, čaje, kapljice in še nekatere druge izdelke. Že dobrih 80 let pa je pri Grumovih sušilnica sadja.
