Obramboslovec Iztok Prezelj: »V Evropi bi lahko do vojne prišlo čez 5-8 let«

Skupina, imenovana Cyber Army Russia Reborn, je konec prejšnjega meseca napovedala kibernetsko vojno Sloveniji.

Za pojasnila v zvezi s potencialnimi posledicami smo se obrnili na obramboslovca prof. Iztoka Prezlja, ki je dejal, da utegnejo biti tukajšnji informacijski sistemi izpostavljeni še večjemu številu tovrstnih napadov. Povzročili bi lahko motenje delovanja, vdrli z namenom vohunjenja ali spreminjanja oziroma prirejanja podatkov, lahko bi kradli podatke in podobno.

Dolga Putinova roka v Sloveniji: sodelavci izgnanega atašeja imeli stike s stranko Resnica

»Potencialne tarče so predvsem informacijski sistemi državnih organov in ključne infrastrukture. Med slednjo sodijo številna podjetja, ki zagotavljajo vitalno preskrbo v naši družbi,« je sporočil strokovnjak.

Več dezinformacij

Do širjenja teh lahko pride skozi različne kanale, kot so morebitni novi mediji. Priredijo lahko novice v obstoječih medijih ali nastavijo lažne, medijsko atraktivne informacije, ki se nato hitro razširijo.

Tarče so navadno predvsem sistemi državnih organov in infrastrukture. FOTO: Annette Riedl Dpa Picture-alliance Via Afp

»Še posebej velja opozoriti na prirejanje informacij, kar se nanaša na dodajanje neresnic na jedro resničnih informacij. Ustvarjanje lažnih spletnih strani ima v majhni državi, kot je Slovenija, v bistvu lahko zelo kratko trajanje,« pojasnjuje Prezelj.

»Najvišje vojaške osebe in politiki nekaterih evropskih držav so v preteklih mesecih omenjali scenarije, po katerih bi lahko do širše vojne v Evropi prišlo čez 5-8 let. To je trenutno najslabši scenarij, ki se javno omenja.«

Za Evropo je najnevarnejša ekstremna polarizacija

Obramboslovec meni, da o tem govorijo zato, da bi spodbudili države k obrambni pripravljenosti in odvrnili tiste, ki bi želeli s silo urejati mednarodne odnose. Poudarja pa, da »bi kazalo opozoriti na zgodovinski nauk, ki smo ga bili deležni v Evropi: od zunaj sicer prihajajo lahko težavne grožnje, a v Evropi smo v resnici najbolj ranljivi od znotraj v primeru ekstremne polarizacije in radikalizacije naših družb, ki bi na oblast posledično pripeljale nedemokratične in totalitarne voditelje. S tem bi se izpostavili nevarnosti, da bi se evropska zgodovina na neki način ponovila.«

Po napadu na predsednico kiberkriminalci napadli tudi naše medijske portale, tarči tudi Policija in Telekom

»V Sloveniji so trenutno v javni obravnavi ključni strateški dokumenti na obrambnem in vojaškem področju,« navaja Prezelj. Ti naj bi med drugim poudarjali večji pomen vojaške rezerve in povečanje ozaveščenosti na tem področju.

Nekatere evropske države naj bi razmišljale o uvedbi naborniškega sistema, kamor bi vključili vse mlade, tudi dekleta. Pravi, da v primeru splošne vojne vsaka država za svojo obrambo potrebuje kvantiteto kadra, ki jo lahko zagotovi samo z vpoklicem. »To potrjujejo skoraj vse obrambne vojne v človeški zgodovini,« navaja.

Kompleksne varnostne razmere zahtevajo »360-stopinjski pogled«

Prezelj pojasnjuje, da se moramo pripraviti na vse možne grožnje - tako vojaške, obveščevalne, kibernetske, dezinformacijske kot podnebne. 

Mladi lahko obiščejo vojaški tabor in spoznajo vojaško delovanje. FOTO: Ankele Špela

»Nobenega področja ne smemo zanemariti, vlagati moramo resurse, tako finančne kot kadrovske in strokovne, ljudje morajo razumeti, da ne gre za metanje denarja proč.«

»Ti sistemi,« pravi, »že vnaprej odvračajo sprožitev teh groženj in branijo naša življenja.«

Kaj lahko stori posameznik?

Strokovnjak poudarja, da je izhodišče vsake varnostne pripravljenosti informiran posameznik - treba se je pogovarjati in izobraževati. Mladi imajo možnost obiska vojaških taborov, kjer se lahko seznanijo z vojaškim življenjem in delovanjem.

»Tako lahko spoznajo to dimenzijo človeške zgodovine in sedanjosti in s tem prispevajo k zvišanju pripravljenosti slovenske družbe, če bi eventualno izbruhnil scenarij vojaškega ogrožanja Republike Slovenije,« je zaključil.