Obredni kruhki z magično in zdravilno močjo

Članice Društva podeželskih žena Dobrepolje Struge so z Zvezo kmetic Slovenije v Jakličevem domu na Vidmu pripravile deveto društveno oziroma sedmo državno razstavo poprtnikov. Gre za lične obredne kruhke različnih velikosti, s poljubnimi okraski simboličnega pomena, vsi pa se navezujejo na praznovanje božičnega časa, na ogled so jih postavile gospodinje iz Dobrepolja, Ivančne Gorice, Mirne, Žužemberka, Grosuplja, Velikih Lašč. Komisija je osemnajstim vzorcem podelila zlato, devetnajstim pa srebrno priznanje.

Poprtnik je ime, ki ga uporabljajo v tem delu zahodne Dolenjske, drugod je znan tudi kot podprtnik, župnek, miznik, mižnjek ... Prvič je bil omenjen v 17. stoletju, po nekaterih virih ima še predkrščanski izvor. Dišeči, užitni kruhki so praviloma okrašeni z ornamentiko, ki se razlikuje po pokrajinah, bodisi po oblikah bodisi po imenih, to pa je bogastvo slovenskih narečij oziroma jezika. In zato je treba to raznolikost ohraniti, si prizadeva tudi etnolog dr. Janez Bogataj.

V okolici Velikih Lašč je bil posebno čaščen praznik svetih treh kraljev. Ne glede na gmotno stanje so gospodinje gnetle testo za hlebec boljše omešenega belega kruha. Ta je bil okrašen s kitami, ptički, mogoče z letnico novega leta. Kruh se je imenoval poprtnik ali župnik. Gospodinja ga je na božični večer položila na mizo. Pokrit s prtičkom – od tod beseda poprtnik – je počakal do jutra. Najstarejši moški v hiši ga je načel in razdelil družinskim članom, prijateljem, dobrim ljudem. Tudi vsa živina na kmetiji ga je dobila. Pri hišah, kjer so imeli mlada dekleta, godna za ženitev, so se radi oglasili fantje z izgovorom, da so prišli poizkusit poprtnik.

Tako kot se praznični kruhki razlikujejo po imenih, so prav tako različni okrasi. Ponekod so to ptice, ki s sklenjenima perutnicama molijo, iz bližnjega Hočevja so doma dvoglave ptice, na Notranjskem kruh krasijo s kokoškami. V Strugah pečejo božični kruh; ko pridejo od polnočnice, ga razrežejo in pojejo. Pred praznovanjem svetih treh kraljev pa spečejo poprtnik. Sicer motivika pozna tudi Jezuščka v posteljici, jaslice ali fantka in punčko na vrhu hlebca – slednje napoveduje, da se bo dekle, ki je speklo kruh, v prihodnjem letu možilo. »Tradicijo v Dobrepolju smo pred leti dvignili na državno raven. Naše gospodinje od nekdaj v moko dodajo mleko, maslo, sladkor, smetano. Poudarek pa je na bogati okrasitvi z motivi družinske ikonografije,« na vzorec pokaže Marija Nučič, predsednica DPŽ Dobrepolje - Struge.

Renata Meglen iz Ivančne Gorice že vrsto let spretnost in ustvarjalnost ter ljubezen do krščanskih praznikov zlije v pripravo obrednih kruhkov iz boljšega testa. »Na sredo kruha postavim letnico, okoli pa več božičnih motivov, tudi ptičke in golobčke pa kitke, ki so simbol povezovanja,« je razložila. Njeni sovaščanki Marjeta in Marija sta pokazali zanimivo poslikavo pletenice, ki je simbol ograjenega dvorišča. Štirim družinskim članom v objem prihajata še dva novorojenca. V tem pričakovanju vsem sije sonce sreče.

»Hvaležne smo našim babicam in mamam, da so nam podarile ljubezen do doma in praznične tradicije,« so še dejale vrle gospodinje. Mojster božičnega kruha je tudi neutrudni Jože Senegačnik iz Smrjen nad Pijavo Gorico. Pravnik, računalničar, raziskovalec, zadnja leta gastronom. Po osrednji Sloveniji in Dolenjskem se udeležuje delavnic in skoraj vseh tekmovanj v kuhanju enolončnic, peki kruhov, in če že ne zmaguje, vedno seže visoko. Komisija je njegovemu poprtniku prisodila vseh 38 točk, enako tudi Magdaleni Peterlin, Mariji Pavlin in Eli Pogač.


»Prvi poprtnik sva z ženo spekla za razstavo v Ribnici pred dvema letoma. Sicer pa vaja dela mojstra,« se smeji Jože. Še posebno so mu ob podelitvi priznanj prisluhnile gospodinje, ko je premikal temperaturo v električni pečici. »Najvišjo od 180 stopinj znižam do 150, brez uporabe ventilatorja, zato da testo enakomerno naraste. Po tridesetih minutah peke svoje naredi ventilator, tako da zamaši stranske luknje. Ja, božične kruhke bi se dalo peči tudi v krušni peči, a je treba za to imeti znanje in izkušnje,« še pravi mojster Jože.

Dodal je tudi, da je na nekaj razstavljenih poprtnikih pustil sladkor, ki se dodaja v testo. Gospodinje so jih pekle na visokih temperaturah (sicer primernih za kruh), takrat pa sladkor fermentira. Z njim se je strinjal tudi Avgust Miklošič, predsednik ocenjevalne komisije. »Ocenjevali smo barvo in površino skorje, predvsem inovativnost in namen kruha. Bili so primeri, da je bil premalo zasoljen ali pečen, sredica pa pacasta. Drugače so bili vsi primerki izjemni,« je dejal.   


Priprava božičnega kruha ali poprtnika je evidentirana v Registru nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. Vanj je doslej vpisanih 14 nosilcev te dediščine, predvsem iz osrednje Slovenije, Notranjske in Dolenjske. Vse vrsto let povezuje zavod Parnas iz Velikih Lašč.