Obupana Vanja še išče Nodija

Hišni ljubljenček je družinski član, zato ne preseneča, da so mnogi pripravljeni pri iskanju pogrešane živali storiti vse: tudi Vanja Hojs s Plitvičkega Vrha, ki z družino že od 3. maja letos pogreša kužka z imenom Nodi. Starejši pes srednje rasti je naglušen, domači pa so zdaj ponudili tudi denarno nagrado najditelju.

»Neznano kam je odšel naš psiček Nodi. Nodi je star 14 let, srednje rasti, rjave barve, z daljšo dlako. Prijazen je do ljudi in drugih živali. Nodi je gluh oziroma sliši zelo zelo slabo. Zdaj smo se odločili, da za njegovo najdbo ponudimo tudi denarno nagrado,« nam je povedala žalostna Vanja. »Nodi je približno 10 let živel pri ljudeh, ki so pobili njegove sestrice in bratce že v otroštvu. Njega so obdržali, ampak da ni bil lačen, je skrbela njegova soseda. Bil je zunanji pes, večino časa privezan na verigi, brez človeške bližine. Zaradi smrti lastnika je ostal sam pri hiši, sedel je na pločniku in ga čakal, dokler nisem zagledala njegove zgodbe na družbenem omrežju in se odločila, da ga sprejmemo v začasni dom. Začetki so bili težki, a Nodi je krasen kuža, hvaležen, zvest, in zato smo se hitro odločili, da začasni dom postane stalni.«

Krasen kuža je, pravi lastnica.

Od soseda do soseda

Nodi je zelo ubogljiv, nor na hrano; hodi ob nogi in vsako sekundo sledi človeku. Razume se z drugimi psi, ne zanima ga divjad, na sprehodu ne sili v druge ljudi in živali. Na nedavnem veterinarskem pregledu niso ugotovili nobenih bolezni, kljub visoki starosti.

»Živi z nami v hiši, imamo ograjeno zemljišče, kjer rad vohlja. Na žalost se je zaradi del pri hiši premaknila ograja in nastala je manjša luknja. Pa je prišel petek, 3. maj, dan, ko je Nodi izkoristil luknjo in pobegnil. Krivda je moja, a tistega dne je šlo popolnoma vse narobe. Zaspala sem za službo, bila sem pod stresom in ga nisem imela na očeh. Po pobegu je zavil k mačji hrani, nastavljeni za prostoživeče mačke, odšel do soseda, prav tako jest, nato ga je videl še en sosed, saj je tudi pri njem jedel. Potem ga ni videl nihče več. Od takrat je moje življenje pekel. Nodija iščemo od jutra do noči. Že več kot deset dni ne spim, nimam ne apetita ne volje, da bi šla v trgovino, da bi nadaljevala dela pri hiši, vse se mi zdi izguba časa, saj raje iščem Nodija. Iščemo po gozdovih, jarkih, potokih, okoliških vaseh, prehodili smo že vse. Pete so v žuljih, nog ne čutim več. V temi se vozimo z avtom in iščemo.«

Vanja skorajda ni zatisnila očesa, odkar išče svojega Nodija.

Higieniki so Vanji povedali, da v tem času niso pobrali nobenega povoženega psa. Pošta bo poslala letake na vsako gospodinjstvo, čeprav so jih ogromno razdelili že sami. »Sem aktivna članica Društva za zaščito živali že približno deset let, rešila sem ogromno dušic, jih vzela v začasni dom, kar več jih je dom našlo pri meni – predvsem starejših in takšnih, ki jih nihče noče. Zavedam se odgovornega lastništva in za živali bi naredila vse. Prosim vse, ki kar koli vedo o Nodiju, da mi to sporočijo. Če ga je kdo vzel in zahteva denar, da psa vrne, ga bo dobil. Če mu je kdor koli kaj storil in si ne upa povedati – prosim, ne glede na vse, rada bi vedela, sicer ga bom iskala vse življenje,« je žalostna Vanja, ki si ne želi nesramnih komentarjev. »Zavedam se krivde in ne mine minuta, da si ne bi očitala izgube Nodija. Ne potrebujem še očitkov ljudi, ki me sploh ne poznajo. Moj kontakt je 070/867-158,« je še povedala sogovornica.