Veliko razburjenja v javnosti zaradi obveznega cepljenja. Pa bo res?

Nasprotniki novega zakona, ki ga je v petek v državni zbor vložila koalicija, so prepričani, da ZNB uvaja vrtoglave kazni za organizatorje shodov in izmikanje obveznemu cepljenju. A v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je pripravila predlog sprememb zakona, pravijo, da to ne drži.

Šolarji so med epidemijo utrpeli velik udarec. FOTO: Uroš Hočevar

»Tudi sami smo zasledili precej napačnih interpretacij zakona, komentarji se dejansko nanašajo na staro različico zakona. Do napačne interpretacije je verjetno prišlo, ker mora vsak predlog spremembe zakona, ki gre v parlamentarni postopek, najprej predstaviti svoje rešitve, na koncu pa še člene zakona, ki se s predlogom spreminjajo. Posamezniki, ki nimajo izkušenj s takšnimi dokumenti, pa verjetno niso dovolj natančno brali,« so pojasnili.

Dodali so, da je osnovni namen njihovega zakona »omejiti izvršno vejo oblasti, vlado, v prekomernem poseganju v pravice posameznikov v času zdravstvenih epidemij. Predlog sledi odločitvi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da obstoječi 39. člen ZNB ne daje dovolj jasne podlage za sprejemanje ukrepov. Tako smo predlagali spremembe, ki bi implementirale odločbo, ter vnesli varovala: stopnjevitost ukrepov, ustanovitev strokovne skupine s predstavniki različnih znanosti in ved, vezanost vlade na njihovo mnenje ter parlamentarni nadzor nad ukrepi.«

Dodatno so pojasnili še, da 39. člen zakona ne ureja obveznega cepljenja in da ga tudi njihov predlog ne. »Prav tako smo predlagali črtanje glob za kršitve tega člena, saj bi to po našem mnenju morala vlada določati z uredbo, ter črtanje glob za javna zbiranja, ki jih je sprejela prejšnja vlada in so nesorazmerno visoke.«

Tudi proti zapiranju šol

Na »zlonamerne interpretacije« so se odzvali tudi v poslanski skupini Svoboda in dejali, da predlog nikakor ne pomeni uvedbe obveznega cepljenja ali dodatnega zapiranja šol. Pravijo, da se zavedajo, da se bo »večina javnosti pomirila šele, ko bo z izkušnjo spoznala, da sedanja vlada deluje drugače kot prejšnja – tudi v morebitnih kriznih razmerah«.

Želijo si, da določil zakona o nalezljivih boleznih v Sloveniji ne bi bilo treba nikoli več uporabiti, a kot so dodali, je dejstvo, da mora biti država pripravljena tudi na morebitne hujše epidemije. »Zato želimo in moramo poskrbeti, da si nobena vlada v prihodnosti ne bo mogla več privoščiti dejanj, kakršnim smo bili priča zadnji dve leti,« so zapisali v sporočilu za javnost.

To je v izjavi za medije ob robu uvodnega srečanja s sindikati poudaril tudi premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Kot je dejal, novela zakona prinaša zakonsko podlago, da lahko vlada in državni zbor ukrepata na ustrezen način. Medtem pa na vladi pripravljajo tudi covidno strategijo, kako kljub koronavirusnim okužbam normalno preživeti jesen in zimo brez zapiranja družbe.