Oče in sin odkrila rimski grob (FOTO)

Nihče ne ve, kaj vse je pod nami, kaj vse smo pozidali, zabetonirali, poasfaltirali. A že tisto, kar pred gradnjo avtocest, daljnovodov, prog in drugih objektov odkrijejo arheologi in gradbinci, potrjuje, da je bila na območju današnje Slovenije preteklost pestra in bogata. Prepletanje poti z območja Karpatov proti Jadranu in pozneje iz Budimpešte in Dunaja proti Italiji ter iz zahodne Evrope proti jugovzhodni je v minulih tisočletjih za seboj pustilo bogato zapuščino.

V vdolbini, kjer naj bi nekoč shranjevali pokojnikov denar in nakit, ni bilo ničesar.

Poleg arheologov, ki so zlasti v zadnjih letih na območju Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric med gradnjo pomurske avtoceste, železniške proge Pragersko–Hodoš, daljnovoda Cirkovce–Petišovci naleteli na veliko neverjetnih zgodovinskih odkritij, so nekaj zanimivih najdb odkrili tudi posamezniki. Med temi sta oče in sin, Martin iz Milan Hozjan iz Odrancev, po površini najmanjše med 212 občinami. Med naključnim oranjem svoje njive sta že pred časom odkrila grob iz rimske dobe. Za mnoge je to najdba, ki jo vsaj malce primerjajo s podobnim odkritjem orača izpred natanko 110 leti, ko je v okolici Benedikta v Slovenskih goricah odkril znamenite negovske čelade.

Z bagrom ni šlo

Hozjanova verjameta, da je s kamnitim grobom povezanih še veliko skrivnosti. Milanu že zdaj vzbuja čudenje, kako neki so v davnini takšno skalno gmoto premikali kilometre daleč, saj so jo zdaj komaj zmogli dvigniti z najmočnejšimi stroji v vasi. Upa, da bodo ljudje ob skali, ki je zdaj postavljena na vidnem mestu, za trenutek postali in se zamislili o pomenu in vrednosti preteklosti. Na območju najdbe je bilo nekoč Panonsko morje, a kljub temu je sestava stene groba zelo pestra in obarvana s fosilnimi školjkami in mnogimi drugimi kamninami ter materiali. Zgodilo se je pred kakšnimi 15 leti, ko je Martinu pri oranju plug večkrat podrsal po kamniti podlagi na gomili, ki je bila na njivi med Odranci in Beltinci, dvakrat se je plužno železo celo zlomilo, kot pripoveduje, ob tem se je enkrat na površju pokazal odlomljen del kamnine.

Grob je odslej na ogled na pokopališču pri cerkvi sv. Trojice v Odrancih.

Začudila ga je struktura, saj ne spada v naše naravno okolje, na njej pa je opazil tudi kamnine, fosile školjk. Doma so se dogovorili, da bo sosed, ki ima bager, skalo izkopal. Martin se je s sosedom odpravil na njivo in veliko skalo je res izkopal, vendar je ni mogel dvigniti na prikolico. Martin mu je naročil, naj jamo pod skalo še poglobi, gmoto pa zvrne nazaj in jo znova zasuje z zemljo. Tako sta tudi naredila in Martin je domov pripeljal namesto skale dva kubična metra izkopanega gramoza. Milanu pa misel na kamnino ni dala miru. Kakšni dve leti po neuspelem izkopu se je dogovoril s sorodnikom Vinkom Smejem, da po žetvi skalo znova odkopljeta. Z bagrom ni šlo in šele v tretje, ko je prišel mizar Matko z viličarjem, ki lahko dvigne pet ton, so jo le privlekli domov. Videlo se je, da je kamen obdelan oziroma da ima pravokotno vdolbino, kjer naj bi nekoč shranjevali pokojnikov denar in nakit. Hozjanovi so poklicali arheologe iz Pomurskega muzeja Murska Sobota, ti so si najdbo leta 2014 ogledali in jo opisali kot del rimskodobnega groba.

O njej so obvestili Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, z najditelji pa se dogovorili, da jo čez čas prepeljejo v Mursko Soboto, kar se potem ni zgodilo. »Dogovorili smo se, naj nekaj časa ostane pri nas, da si jo bodo lahko prišli ogledat otroci iz šole, vendar je potem tu stala vse do letos,« pravi Milan, ki je hvaležen domačemu županu, da so najdbi uredili stalno bivališče.

Sledi rimske ceste

Njegova žena Štefanija se je dogovorila z odranskim županom Ivanom Markojem, da bi za grobnico našli primernejši kraj. Prepeljali so jo na bližnje pokopališče v bližini znamenite cerkve sv. Trojice, kjer je po Milanovem prepričanju veliko primernejši kraj kot na njihovem gruntu. Letos spomladi so grob prestavili na zelenico pred mrliško vežico, pred prvim novembrom pa so pred njo postavili še kovinsko tablo z opisom za obiskovalce. Kustos in arheolog Samo Sankovič iz Pomurskega muzeja je o najdbi zapisal, da gre za rimskodobni grob iz obdobja med 1. in 3. stoletjem našega štetja, ko so umrle sežgali in jih pokopali pod gomilo.

Bogatejši grobovi so imeli kamnite pepelnice, kot je ta, najdena v Odrancih. Vsekakor gre za zelo redko najdbo, katere pomen bodo morali arheologi še podrobneje raziskati. Enainosemdesetletni Martin se sicer ne spomni, da bi v preteklosti kateri od domačinov ali prednikov omenil, da je izkopal kakšen zanimiv predmet iz davnine, in predniki tudi niso nikoli pripovedovali o tem, da je tod mimo vodila rimska cesta. O njej je tudi sam prvič slišal od arheologov, ki sta prišla na ogled izkopanine.

»Spraševala sta me, ali smo ob kamniti skrinji našli še kaj. Morda je kaj bilo, toda videl nisem ničesar,« nam je povedal Martin, ki verjame, da so grob odkrili tudi zato, ker so v petdesetih letih prejšnjega stoletja zemljo s te gomile vozili domov, da so z njo zasuli dvorišče okoli hiše, ki so jo takrat zgradili.