Oče Melanie Trump v Ljubljani: Saj ste hujši kot v Beli hiši

LJUBLJANA – Medtem ko se ameriški novinarji precej ukvarjajo z nezvestobo prvega moža ZDA Donalda Trumpa in secirajo izjave oziroma odzive prve ameriško-slovenske dame Melanie Trump, je v Slovenijo prispel njen oče Viktor Knavs. Pa ne na počitnice ali da bi pozdravil svoje sosede v Sevnici, na okrožnem sodišču se je znašel v vlogi zasebnega tožilca.

Brez očitnega varovanja

In čeprav je Bojan Požar, novinar, ki se je podal tudi v politične vode, v četrtek zvečer čivknil, da naj bi State Dapertment zahteval, da bi Slovenija očetu ameriške prve dame Melanie Trump morala zagotoviti »varovanje, ko/če pride v Slovenijo«, je Knavs na okrožno sodišče prišel povsem sam. No, lahko da ga je kdo spremljal od daleč, blizu vsekakor ni bilo nikogar videti. Kot je znano, sta se zakonca Knavs, 73-letni Viktor in 71-letna Amalija, pred časom preselila čez lužo.


Knavs je proti uredniku portala požareport vložil zasebno kazensko tožbo zaradi domnevne žaljive obdolžitve, ker ga je zmotil članek z naslovom Dokumenti, utaja davkov: Viktor Knavs, oče Melanie Trump, bil v zaporu?, ki ga je Požar objavil 19. oktobra 2016. Zapisal je, da je bil Knavs zaradi utaje davkov in nedovoljene trgovine v kazenskem postopku, kaznivi dejanji naj bi zagrešil v letu 1976, ali je bil v zaporu, pa da je »še uganka«. Skliceval se je na dokumente, znane pod imenom »udba.net«, centralno abecedno evidenco notranjega ministrstva iz časov komunističnega režima, ki da so sestavni del Arhiva RS in jih kot verodostojne priznava tudi slovensko sodišče. Knavs se je odzval s tožbo, češ da ni utajil davkov ali se ukvarjal z nedovoljeno trgovino ter da nikoli ni bil obsojen ali zaprt. Res je bil leta 1978 tarča preiskave zaradi nedovoljene trgovine, a je tožilstvo od pregona odstopilo. Glede utaje davkov pa niti preiskave ni bilo.

Knavs: Saj to je huje kot v Beli hiši
Viktor Knavs je bil nad podrobnim pregledom pred vstopom na sodišče presenečen. Pravosodni policist »uglednega« obiskovalca ni prepoznal, tako kot od vseh drugih obiskovalcev sodišča je od njega zahteval, da v posebno posodo odloži vse, kar bi utegnilo zmotiti rentgen, skozi katerega je treba stopiti. »Gospod, uro morate še odložiti!« ga je pozval policist, ko je že hotel skozi rentgenske žarke, Knavs pa je nato odgovoril: »Saj ste hujši kot v Beli hiši.« Njegova zagovornica Nataša Pirc Musar je že pred začetkom obravnave zahtevala, da sodnik razpravo za javnost zapre, češ da se bo razpravljalo o tajnih podatkih, obramba oziroma odvetnik Franci Matoz je predlogu nasprotoval, predsednik senata sodnik Zvjezdan Radonjić pa je predlog Pirc Musarjeve zavrnil z besedami, da iz dokumenta, ki ga je sodišče od ministrstva za pravosodje prejelo 25. septembra, izhaja, »da zasebnemu tožilcu nikoli ni bila izrečena kazenska sankcija. To je nesporno dejstvo.«

Sodnik Knavsa ni želel zaslišati

Na odru za priče ni želel videti niti zasebnega tožilca, ki je prav s tem namenom prišel celo iz Amerike: »Sodišče meni, da v zvezi s tem kazenskim postopkom ne more povedati nič relevantnega.« Knavs je tako brez besed obsedel ob svojih zagovornicah, poleg Pirc Musarjeve ga namreč zastopa še Rosana Lemut Strle.   


Je pa svoj zagovor podal Požar, ki je med drugim navedel, da je na zgodbi »delal« več kot en mesec, da sta mu njegove trditve v članku potrdila dva neodvisna vira, da je verjel, da ima verodostojni dokument iz Arhiva RS, »kar bo kot priča potrdil Igor Omerza«, da je prek spletne pošte z njim v stik stopil ameriški novinar Gerardo Reyes, Pulitzerjev nagrajenec, ki je zatrdil, da mu je v televizijskem intervjuju priča – šlo naj bi za sosedo Knavsovih iz Sevnice – potrdila, da je bil Knavs v kazenskih postopkih. »Zasebnega tožilca nisem kontaktiral, saj je splošno znano, da družina Knavsovih noče odgovarjati slovenskim novinarjem,« je med drugim dejal Požar. Ker je Pirc Musarjeva med njegovim pričanjem imela pripombe, ji je Radonjič zagrozil z denarno kaznijo.

Sodnik je prebral vse listinske dokaze zasebnega tožilca, zavrnil nekaj predlogov za neposredno zaslišanje, bo pa na naslednjem naroku zaslišal Omerzo. Kot je pojasnil ob zavrnitvi predloga zasebnega tožilca, da sodišče zasliši nekdanjega direktorja Arhiva RS Vladimirja Žumarja, ki da je »strokovnjak«, medtem ko je Omerza »ljubiteljski raziskovalec«, ga ne bo spraševal o arhivu. »Omerzo bomo zaslišali glede tega, ali je sodeloval z obdolžencem ali ne. Zaslišanja o arhivu niso relevantna za ta kazenski postopek, morda za odškodninsko tožbo,« je bil jasen sodnik in dodal, »da lahko obramba pridobi intervju na ameriški televiziji ali pa pred sodišče privede pričo, ki trdi, da je bil zasebni tožilec v zaporu«.
Oče prve ameriške dame ni bil na voljo za izjave, dejal je le: »Iz dokumentov se vidi, da nisem bil v zaporu.«