Oceanus ne sme čez ocean (FOTO)
Silvo in Alenka Črnko iz Jarenine pri Šentilju sta bila leta 2009 prva v Sloveniji in verjetno celo v Evropski uniji, ki sta penino namesto v vinsko klet dala dozoret na morsko dno. Štajerca sta se povezala z ribogojnico in sredi Piranskega zaliva so našli kraj na globini 12 metrov, kjer se temperatura vse leto suče okoli 13 stopinj Celzija. Poskusni potop 100 steklenic penine in drugih Črnkovih vin je bil uspešen in začela se je pisati izjemno uspešna zgodba, imenovana Oceanus.
»Če se hči Tamara ne bi začela aktivno potapljati, se verjetno tega ne bi spomnili. Ko je pripovedovala, kako je bilo na potopu in kako so njeni kolegi pod vodo celo nazdravili s penino ter eno polno steklenico zakopali v pesek, da jo pustijo za naslednji potop, se nam je porodila ideja, da bi dali našo penino zoret v morje,« pripoveduje Silvo Črnko.
5 let zori 19 metrov pod gladino morja.
Bili so navdušeni, ko so spoznali, da je vsebina iz buteljk z morskega dna boljša od žlahtne kapljice, zorene v domači kleti. »Prevzela nas je struktura vin, bogatejša so po okusu, bolj polna, bolje ohranjena,« pripoveduje vinar, čigar blagovna znamka Črnko je znana po vsem svetu – od Maribora do San Francisca.
»Poseben čar steklenic oceanusa, ki je kakovostna ekstra suha penina, pridelana po metodi s sekundarno fermentacijo, je tudi v njihovi zunanji podobi. Drobceni morski organizmi in školjke cevkarji, alge, korale ter še kaj si na steklenicah ustvarijo nov dom. Ko smo prve potegnili ven, se je izkazalo, da je vsaka steklenica postala unikatna in da je na dnu Piranskega zaliva presenetljivo bogato življenje, ki se je preselilo nanje. Odziv je bil zelo dober in prva generacija oceanusa je takoj pošla, saj so ga ljudje še zlasti radi kupovali, tudi za darilo za prijatelja navtika, potapljača ali ljubitelja morja,« pravi Črnko.
Prevzela nas je struktura vin, bogatejša so po okusu, bolj polna, bolje ohranjena.
Še globlje
Preden pa so šle steklenice prvič v morje, je bilo treba rešiti vrsto tehničnih problemov. Tako na primer ni bilo malo pomislekov okoli stalnosti temperature morja, o najprimernejši globini, strukturi dna, o vplivu slane vode na zamaške in ne nazadnje o načinu varnega zlaganja steklenic na morsko dno.
Leta 2016 so za vinsko klet izbrali novo lokacijo na Debelem rtiču pri večjem školjčišču. »Tam je globina morja 19 metrov, in ker so poletja vse toplejša, smo želeli, da so steklenice globlje. Tako je manj možnosti, da jih doseže toplejši tok, ki bi vinu lahko škodil,« razloži Črnko.
Petnajst let po prvem morskem kletarjenju so pred dnevi v degustacijski sobi na Jarenini predstavili novo serijo svoje linije Oceanus. V njej je še vedno penina in prvič tudi rumeni muškat. »Obe vini sta pridelani po posebni metodi s petletnim zorenjem na dnu morja. V globini dobrih 19 metrov sta v temi in tišini dozoreli v harmonično vino bogatega, plemenitega okusa,« je ocenil Črnko.
Leta 2009 je prvo steklenico oceanusa na Jarenini slovesno odprl takratni predsednik dr. Danilo Türk. Tokratne slavnosti so se udeležili župan občine Pesnica mag. Gregor Žmak, dolgoletni generalni konzul Slovenije v Clevelandu Jurček Žmauc, najboljši poznavalec Črnkovih vin Marko Križnik in gostje z ameriškega veleposlaništva v Ljubljani z odpravnico poslov na čelu. Slednji tam niso bili po naključju, saj so Črnkova vina v ZDA vse bolj priljubljena. Ko so pred 40 leti napolnili prve steklenice pod lastno blagovno znamko Črnko, so se začeli udeleževati tudi vinskih sejmov in ocenjevanj. V Parizu, San Franciscu in Montrealu so prejeli veliko zlatih in srebrnih medalj. Pot v svet se jim je odprla, še zlasti to velja za ZDA, kamor danes izvozijo velik del svojih vin.
V Parizu, San Franciscu in Montrealu so prejeli veliko zlatih in srebrnih medalj.
Špricar vino za Američane
Poleg okusa Američane pritegneta klasični kovinski zamašek in litrska steklenica. Vino v ZDA namreč ne potuje v buteljkah s plutovinastimi zamaški, kar je za ameriški trg sila nenavadno, a očitno privlačno. Imajo ga za dobro in fino vino, čeprav polnjeno v navadno litrsko steklenico. »Vino jareninčan, ki ga Slovenci pijemo vsak dan, je za njih nekaj posebnega, eksotičnega. Na tem trgu se potrošnja nadpovprečno kakovostnega jareninčana veča že od leta 2010. Vino, ki ga pri nas pogosto pijemo tudi kot špricar vino, tam prodajajo po okoli 25 dolarjev,« je na druženju na Jarenini povedal gostitelj Silvo Črnko.
Generalni konzul Žmavc, tudi vodja Slovensko-ameriškega gospodarskega združenja, ki v ZDA promovira tudi slovenska vina, pa je še pojasnil, da so nadpovprečno kakovostna slovenska vina v ZDA priljubljena, žal pa zaradi strogih pravil oziroma školjk in drugih organizmov na steklenicah Črnkov oceanus ne sme čez Atlantski ocean na trgovske police ...
