Očitajo mu zlorabo položaja in zavajanje javnosti: tako odgovarja minister Boštjančič

DZ je začel obravnavo interpelacije o delu ministra za finance Klemna Boštjančiča, v kateri mu SDS očita negospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, zlorabo položaja in zavajanje javnosti. Kot je dejal poslanec SDS Zvonko Černač, Boštjančič ni deloval kot varuh javnih financ, pač pa je spodbujal h kršitvam zakonodaje. Minister vse očitke zavrača.

Poslanci SDS s prvopodpisano Jelko Godec so interpelacijo, ki jo lahko po poslovniku DZ predlaga najmanj 10 poslancev, vložili v začetku novembra. V njej so zapisali, da je Boštjančič zaradi svojih preteklih ravnanj izgubil kredibilnost, ki je potrebna za opravljanje funkcije ministra. Sporen se jim zdi predvsem nakup stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani konec lanskega leta.

Očitek o spornem nakupu stavbe

Černač je danes v obrazložitvi tega predloga spomnil, da je vlada odločitev o nakupu stavbe sprejela v slabem tednu dni na dveh dopisnih sejah. Tik pred prazniki je bilo nakazanih 7,7 milijona evrov za podrtijo, ki je bila pred tem kupljena za 1,7 milijona evrov. Danes je stavba vredna manj kot štiri milijone evrov.

»Po letu dni je na Litijski 51 še večja podrtija. V tej zgradbi nikoli ne bodo sodišč, odgovorni za ta posel pa razen nekdanje ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan še naprej vladajo. In delajo vse, da bi odgovornost prevalili na tiste, ki so opozarjali na kršitve zakonodaje,« je dejal Černač.

Nepotrebna prerazporeditev sredstev

Kot je pojasnil Černač, največjo odgovornost za nakup propadajoče stavbe nosi prav Boštjančič. Brez njegove protizakonite prerazporeditve manjkajočih sredstev v višini 6,5 milijona evrov iz splošne proračunske rezervacije, ki niso bila porabljena za popoplavno obnovo, namreč nakupa ne bi bilo.

Ministrova ravnanja imajo po njegovih besedah elemente kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, oškodovanja javnih sredstev ter zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. »Boštjančič je tudi zavajal javnost v zvezi s protipravno zagotovitvijo proračunskih sredstev za nakup stavbe na Litijski,« je dodal.

Računsko sodišče: Nakup brez zakonske podlage

Da je odgovornost ministrstva za finance in vlade pri nakupu stavbe na Litijski nesporna, po Černačevih besedah izhaja tudi iz ugotovitev računskega sodišča. To je v reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023 zapisalo, da za prerazporeditev 6,5 milijona evrov ni bilo zakonske podlage. »Če minister ne bi predlagal prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, do škodljivega nakupa stavbe nikoli ne bi prišlo,« je dejal Černač.

Očitek o nakazilih v davčno oazo

V drugem delu interpelacije poslanci SDS Boštjančiču očitajo izgubljeno zaupanje v delovanje ministra kot skrbnika javnih financ zaradi nakazil njegovega podjetja v davčno oazo. Boštjančičevo podjetje Brio je namreč leta 2015 nakazalo 30.940 evrov na transakcijski račun podjetja v državi Belize, ki je bila takrat na evropskem seznamu držav, problematičnih zaradi izogibanja plačilu davkov.

»Minister za finance je nedavno predlagal povečevanje davčnih obremenitev, ki je bilo tudi sprejeto, istočasno pa so njegova ravnanja šla v smeri izogibanja plačilu davkov. S tem je po našem mnenju popolnoma omajana njegova kredibilnost,« je dejal Černač.

Minister Boštjančič zavrača očitke

Boštjančič je vse očitke zavrnil in poudaril, da nakupa stavbe na Litijski ni vodilo ministrstvo za finance. »Minister za finance ne more biti odgovoren za ravnanja, ki so v pristojnosti drugih ministrstev in ministrov,« je dejal.

Kot je pojasnil, je ministrstvo za pravosodje potrebo po dodatnih sredstvih utemeljevalo z nujnostjo zagotovitve dodatnih prostorov za tri sodišča v Ljubljani. Pri prerazporeditvi sredstev pa ni šlo za sredstva, namenjena popoplavni obnovi, je dodal.

Odgovor na očitke računskega sodišča in podjetja Brio

Glede računskega sodišča je dejal, da je zaključnemu računu proračuna za leto 2023 izdalo mnenje s pridržkom, ker je bilo vračilo Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) za naknadno vplačilo kapitala državi evidentirano na napačnem kontu.

Na očitke glede njegovega podjetja je odgovoril, da segajo v čas, ko še ni bil minister za finance. Zanikal je tudi, da bi bilo podjetje Brio davčni dolžnik in da bi poslovalo s podjetji iz davčnih oaz. Napako v evidencah, ki je podjetje uvrstila na seznam davčnih dolžnikov, so popravili že leta 2013.

Minister je ob tem izpostavil dosežke ministrstva za finance in vlade. Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 2,1-odstotna, kar je nad povprečjem EU. Prav tako imamo nižji dolg in primanjkljaj države ter eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi.

Poslanci bodo interpelacijo obravnavali danes ves dan, glasovanje pa bo predvidoma pozno zvečer. Za razrešitev ministra je potrebnih najmanj 46 glasov.