Od 439 romskih otrok jih je šolo končalo le 28
Romska problematika na Dolenjskem je dobro znana vsej Sloveniji. Septembra 2022 je, na primer, prišlo do strelskega obračuna, v katerem so bili udeleženi tudi Romi, končalo pa se je s smrtjo udeleženca.
Jasno je, da so za preprečevanje nasilja v družbi potrebni številni ukrepi, vključno z ustrezno socializacijo in izobraževanjem, čemur se pripadniki romskih skupnosti pogosto aktivno izogibajo. Med letoma 2017 in 2021 je, denimo, devetletko končalo le 28 od 439 romskih otrok na tamkajšnjem območju.
V zvezi s tem so župani in predstavniki enajstih občin jugovzhodne Slovenije in Posavja pred časom vložili paket štirih zakonov za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih, predali so 31.500 podpisov volivk in volivcev, je v sporočilu za javnost navedel državni svet. Ta je predlog zakona podprl, državni zbor pa ga je zavrnil že na matičnem odboru.
Do konca letošnjega leta naj bi vlada in državni zbor pripravila zakonodajne spremembe, ki bi naslovile romsko vprašanje, predvsem o vključevanju Romov v družbo.
Upe polagajo v državni svet
»Ta problematika zadeva celotno območje regije, čeprav je nimajo v vseh občinah. Po zavrnitvi štirih sistemskih zakonskih predlogov iščemo pot, kako naprej, največ možnosti vidimo v državnem svetu. Tukaj je tudi predsednik državnega sveta že naredil prve korake pri tem, da bo poskušal biti neke vrste mediator, koordinator med poslanskimi skupinami, da bi našli minimalni skupni imenovalec, potem ko vladna koalicija, kljub temu da je predlog zakonodajnih sprememb najavila do novega leta, ni naredila ničesar,« je poudaril župan Novega mesta Gregor Macedoni.
Januarja so občine z evidentiranimi romskimi naselji v Trebnjem podpisale sporazum, s katerim so se zavezale k namenski porabi sredstev, ki jih kot občine, kjer živijo Romi, prejmejo od države. Gre za približno osem milijonov evrov. Denarja, ki ga prejmejo občine, je sicer premalo, da bi lahko reševale vsa vprašanja, povezana z Romi, še navaja državni svet.
