Od Aten do Krete veslajo v deblaku

LJUBLJANA –  Mednarodna ekipa arheologov in drugih strokovnjakov je v teh dneh že na plovbi med grškimi otoki v repliki 8000 let starega deblaka. Prvi cilj je Santorini, najtežji del te odprave pa plovba med slednjim in Kreto. S tem slovenski del ekipe uresničuje letošnje naloge znotraj projekta Navis, ki smo ga v minulih letih spoznali po gradnji deblakov, replik rimskodobnih plovil.
 

Original ležal v italijanskem jezeru

»Letošnje leto je za projekt Navis posebno, ker smo se pridružili organizaciji in izvedbi mednarodne odprave Expedice Monoxylon III,« je povedal Rene Masaryk, arheolog iz Skupine Stik.

»Odprava, ki se je pod taktirko čeških kolegov (Spolek experimentalni archeologie) udeležujejo institucije in posamezniki iz Češke, Slovenije, Slovaške in Grčije, je v teh dneh že na skoraj tritedenski plovbi po Egejskem morju. Plovilo bo replika 8000 let starega deblaka, ki so ga odkrili v jezeru Bracciano v Italiji. Iz tega obdobja je znana najdba ostankov deblaka iz reke Mure pri Hotizi. Z odpravo želimo preveriti domneve, da so se ljudje selili in med seboj trgovali po morskih poteh že v času mlajše kamene dobe, za prevozno sredstvo med otoki pa uporabljali ravno deblake.«

Prvo ekspedicijo so izpeljali že leta 1995, naslednjo pa leta 1998. »Slovenski del mednarodne ekipe skrbi za promocijo projekta in za stike z javnostjo, sodelovali pa smo tudi kot strokovnjaki za gradnjo zgodnjih plovil in jadranje,« dodaja Masaryk. »Pri tem sodeluje več institucij, v glavnem pa naš zavod Skupina Stik, Zavod za podvodno arheologijo in Zavod Škrateljc. Pri izvedbi celotne odprave Expedice Monoxylon III. tudi finančno pomagamo.

Kaj pomeni monoksil? V Sloveniji poleg izraza deblak poznamo še izraze drevak, izdolbenec, čupa, celak in brunik, kar je tudi oznaka za preprosta plovila, izdelana iz enega masivnega kosa debla. Kot tujko poznamo tudi izraz monoksil, kjer beseda mono pomeni eden oziroma en, ksilon pa pomeni drevo. Samo v Evropi je znanih več kot 4500 deblakov, ki so bili skozi prazgodovino in antiko najbolj razširjena vrsta plovila, uporabljana na celinskih vodah.«
 

Veslali bodo tudi ponoči

Češki deblak so že sredi maja poslali na dolgo pot do Aten, člani slovenskega dela odprave pa so odšli na pot minuli četrtek, prispeli so v petek zvečer, skupaj s člani češkega in slovaškega dela odprave ter deblakom. V nedeljo zjutraj so z deblakom izpluli iz pristanišča Lavrion, nato pa začeli plovbo med enajstimi Kikladskimi otoki vse do Santorinija, kjer naj bi predvidoma pristali 13. ali 14. dan odprave.


»Potem nas čaka še dvodnevna plovba na odprtem morju, in sicer med Santorinijem in Kreto,« je še povedal Masaryk. »Ta razdalja znaša več kot 100 km, češki deblak pa bo v celoti s posadko napravil nekaj več kot 400 km. Dnevne razdalje ne bodo tako hude, sicer pa nas bo ob veslanju spremljal katamaran, ki bo skrbel za varnost deblakove posadke, hkrati pa opozarjal druga plovila na prisotnost našega čolna v grških vodah. Celotna posadka šteje 22 članov, v njej pa sta dve ekipi veslačev. Vsaka 11-članska posadka naj bi veslala tri ure, nato pa jo bo zamenjala druga ekipa. Najtežji del odprave bo seveda plovba od Santorinija do Krete, saj si želimo razdaljo premagati v enem kosu, torej bomo veslali tudi ponoči. Naš namen ni preizkušanje posadk, ampak zmogljivosti čolna, torej deblaka nekdanjih časov. Preveriti si želimo, ali je tako plovilo sposobno za plovbo v močnih morskih tokovih, kako se obnaša v visokih valovih, z jadri pa bomo preizkušali lokalni veter melem, sicer zelo močan severovzhodnik. Radi bi izvedeli, katere nevarnosti lahko pretijo v takih vremenskih razmerah. Dejstvo pa je, da so naši predniki živeli na tem območju in premagovali razdalje med otoki prav z deblaki.«
 

Tudi po Ljubljanici

Deblak, ki so ga uporabili na drugi odpravi leta 1998, je zdaj doživel nekatere spremembe. Originalni čoln je bil dolg 12 m, replika pa meri približno 10 m. Širok je več kot en meter v zadnjem delu, spredaj pa nekaj manj kot meter. Na deblak se lahko vkrca 14 veslačev oziroma lahko prepelje več kot tono tovora. Plovilo je precej zmogljivo. Originalni čoln je imel debelino stranic 5 cm, prvotna replika pa 10 cm.

»Pred to odpravo smo deblak dodelali tako, da je kar se da podoben originalnemu,« je še povedal sogovornik. »Zdaj je precej lažji, saj smo odstranili približno tono lesa. Prej je imel težo 2,5 tone, zdaj pa tehta poldrugo tono. Plovilo je zdaj stabilnejše, opremljeno pa je tudi za jadranje. Pri deblaku, ki je bil odkrit v jezeru Bracciano v Italiji, so namreč odkrili določene elemente za jadranje.«


V letošnjem letu so se odločili, da novih deblakov za zdaj ne bodo gradili, saj so že tri. Kot je povedal Masaryk bodo letos z deblaki izvedli določene poskuse, računajo pa, da jih bodo lahko namenili širši javnosti za plovbo po Ljubljanici. Julija se bodo udeležili mednarodne regate deblakov v Italiji, konec avgusta pa bodo sodelovali na proslavah ob 1950. obletnici prve pisne omembe mesta Ptuj in na koliščarskem dnevu v Dragi pri Igu.