Od avstralopiteka do slovenske osamosvojitve (FOTO)
»V vitrini bo maketa, nad njo pa se bo vrtel video z razglasitve osamosvojitve z dvigom zastave in Zdravljico,« 50-letni Igor Grabnar napove, kako bodo njegove mojstrovine, izjemne makete, po novem na ogled širši javnosti. Lični leseni podstavki in antirefleksno galerijsko steklo bodo makete dvignili na piedestal. Kar si Igorjeve makete preprosto zaslužijo. V občini Šenčur so mu namenili prostor. Z jasno željo, da bo od septembra letos v tamkajšnjem muzeju odprta stalna razstava maket slovenske zgodovine.
Župan jih je opazil
Igor je zaljubljen v zgodovino in makete, prvo je naredil leta 1991, od leta 2005 pa je temu popolnoma posvečen. Od zore do mraka. Sicer ne bi šlo. »Tale gre v Kamnik, kjer bodo na občinski praznik na glavni avtobusni postaji slavnostno odkrili težko pričakovani kip neveljskega mamuta,« Igor pokaže na zadnjo maketo, ki je nastala pod njegovo taktirko. Pred dobrim mesecem jo je končal.
»Tamle je mamut, napadli so ga, potem pa je utonil,« opozori na detajl, ki se je odvil dobrih 300 metrov od njegovega doma v kamniški občini. Igor je zadnjih 18 let posvetil maketarstvu, imel pa je srečo, da je njegova dela opazil sedanji šenčurski župan Ciril Kozjek. »Zgodba okoli stalne razstave se je začela pred sedmimi leti, ko nas je opazil sedanji župan Kozjek in je bil navdušen nad projektom, zato nas je povabil k sodelovanju. V naši ekipi so še Dragica in Blaž Markun, Tjaša Mrhar, Andrej Beranek in Avgust Starovašnik. Cilj projekta je predstaviti slovensko zgodovino čim več učencem in dijakom, zato bomo od jeseni organizirali oglede za osnovne in srednje šole,« pojasni Igor.
Dva dela
Tako je tudi zasnoval svojo razstavo, ki je razdeljena na dva dela, vsak pa na svoj način atraktivno podaja vsebino in približa mladim in starim zgodovino. »Uvodoma bo na tem vrtljivem stojalu maketa, ki bo prikazala Darwinovo teorijo razvoja človeka, od avstralopiteka naprej,« začnemo s sogovornikom zgodovinski sprehod po spodnji etaži stalne razstave. Potem nas pot vodi v kameno dobo in k maketi mamuta iz Nevelj (v sodelovanju z mag. Matijo Križnarjem iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije), od tu pa na Ljubljansko barje, kjer nas pričaka večja maketa koliščarjev, kjer so našli najstarejše kolo na svetu. Maketa je nastala v sodelovanju z mednarodno priznanim strokovnjakom za kolišča dr. Antonom Veluščkom.
Stari vek in Rimski imperij na naših tleh bo predstavljala maketa bitke pri Mrzli reki, ki velja za enega najpomembnejših bojev v poznem obdobju Rima. Obsega več kot 2000 figur. Od tu nas vodi pot naprej prek Kranja in Franceta Prešerna do Stare Vrhnike in Ivana Cankarja. Vmes spoznamo staro slovensko kmetijo. Iz novejše zgodovine nas navdušijo makete bolnice Franja, koncentracijskega taborišča Ljubelj in za konec še omenjena maketa slovesne razglasitve samostojne Slovenije tistega zgodovinskega 25. junija 1991. Konec leta bodo dodali soško bitko – preboj na Kolovrat –, potem pa vse že prej omenjene makete slovesne razglasitve samostojne Slovenije tistega zgodovinskega 25. junija 1991.
Cilj je predstaviti slovensko zgodovino čim več učencem in dijakom.
Z vlakom
»Pojdiva še nadstropje višje,« povabi Igor. »Tu sem si zamislil časovni trak, ko nas večji vlak na 26 metrov dolgi progi popelje od prazgodovine do osamosvojitve. Vlak bo imel vgrajeno kamero in vožnjo bomo lahko spremljali na LCD-zaslonu, s pogledom, kot ga ima strojevodja, in se peljali skozi čas. Vlak bo pot začel v prazgodovini in peljal mimo Keltov, Rimljanov, Slovanov pa mimo Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in naprej mimo Triglava (kjer bo scena, kako planinci 7. 8. 1895 nesejo Aljažev stolp na Triglav). Nato vlak nadaljuje pot čez Solkanski viadukt, kjer se bo zaustavil. Pod mostom bo stal Simon Gregorčič in zaslišala se bo pesem Soči, nedaleč stran bo scena soške bitke. Zatem se bo vlak odpeljal v obdobje med letoma 1918 in 1941, kjer bodo predstavljeni Rudolf Maister in državi, pod katerima smo živeli – Država SHS in Kraljevina SHS. Vlak nadaljuje mimo nemške pehotne divizije, ki predstavlja začetek druge svetovne vojne in prihod Nemcev v Maribor. Potem se pelje mimo leta 1986, kjer bo kultna reklama s panojem Slovenija, moja dežela, katere režiser je Jaka Judnič, na koncu pa se bo pripeljal v zgodovinsko leto osamosvojitve 1991. Na določenih točkah bo slišati tudi slovite verze velikih Slovencev: Trubarja, Prešerna in Maistra,« Igor v eni sapi opiše časovni trak.
Igor vse učitelje in strokovne delavce povabi na predstavitev projekta in ogled, načrtuje ga od aprila do junija. Prijave zbira na e-naslovu minizgodovina@gmail.com in spletni strani https://www.miniaturna-zgodovina.si
Od načelnosti ne odstopa
Dela mu ne bo zmanjkalo. V svoje makete je vložil že več kot 10.000 ur dela. »Skoraj polovico časa sem le načrtoval ... Saj bi lahko naredil tudi drugače. Bilo bi hitreje, a precej amatersko, tega pa ne želim,« od načelnosti ne odstopa. Ko bodo na ogled širši javnosti, si bo oddahnil tudi on, saj se zaveda, da si je zadal velik zalogaj. A s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, ki ga krasita, mu bo uspelo.
Otroci in mladina mu bodo hvaležni, ker bodo na sila domiseln način spoznavali zgodovino prostora, kjer živijo. Da bo tako, pritrdi tudi stroka. Nekaj zgodovinarjev in tudi učiteljev zgodovine si je razstavo oziroma njen zametek že ogledalo in bili so navdušeni. »Šteje zgodba,« preudarno pove za konec Igor, ko ga pustimo samega v njegovem svetu maket. Drago Perko
Saj bi lahko naredil tudi drugače. Bilo bi hitreje, a precej amatersko, tega pa ne želim.
