Od deblaka do pravega čolna (FOTO)

Izdelovanje čolna je poseben izziv. In takšnega izziva so se lotili dijaki Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna (SGLŠ). Navsezadnje imajo izkušnje. Že leta 2014 so v sklopu projekta V istem čolnu – mladi čuvarji izročila skupaj z Ljobo Jenče in ob mentorstvu Toneta Lovka, mojstra iz Cerknice, izdelali cerkniški jezerski čoln, na pobudo kustosa Narodnega muzeja Igorja Ravbarja pa so se ob gradu Snežnik preizkusili v ročni izdelavi deblaka. Letos čoln izdelujejo ob mentorstvu ameriškega učitelja novozelandskega rodu Archa Davisa, ki je poročen s potomko slovenskih izseljencev in je eden najuspešnejših navtičnih arhitektov za male lesene čolne na svetu.

Pobuda iz Bruslja

Pobuda za izdelavo čolna in za mentorsko sodelovanje dizajnerja in izdelovalca plovil Davisa, je prišla iz Bruslja, od diplomata Aleša Verdirja po elektronski pošti, pojasni ravnateljica SGLŠ Postojna Cvetka Kernel in doda, da sta Verdir in Davis prijatelja. Sicer pa so Verdirjevo pobudo za sodelovanje dobile tri lesarske šole v Sloveniji, a so priložnost zgrabili le oni. »S kolegi smo se posvetovali in se nam je zdel ta projekt izjemna priložnost za naše dijake. Prihodnost mizarstva v Sloveniji je v butični produkciji, izdelava čolna pa je eden od podvigov, ki dijakom lahko pomagajo, da se bodo bolje znašli v življenju. Tudi za šolo je pomembno, da se z dijaki upa lotiti izdelave čolna, kar je tudi stvar prestiža.«

Tudi za manj izkušene jadralce

Mojster Davis je z dijaki SGLŠ čoln obdeloval do 15. novembra, zdaj bodo sami porabili še nekaj časa in najbrž staknili še precej žuljev, preden mu bodo vdihnili dušo. »Čoln je dolg natančno 3,9 metra, težak okrog 70 kilogramov, izdelan je iz smrekovine, macesnovine in furnirskih plošč. Ves les zanj je iz slovenskih gozdov. Plovila penobscot 13, po tipologiji dinghy, sicer obstajajo v več izvedbah, z njimi pa še prirejajo tekmovanja. Namenjena so v glavnem tekmovalnemu jadranju, a so zaradi zasnove primerna tudi za manj izkušene jadralce, lahko pa jih upravljajo do štirje čolnarji z vesli,« izdelavo čolna razloži Romano Pavlovič, učitelj praktičnega pouka na SGLŠ, ki bdi nad projektom. Še pred prihodom Davisa so dijaki po njegovih priporočilih izdelali maketo skeleta čolna in lupino.

Čeprav postojnski izdelovalci čolna še ne vedo, kaj bodo z njim, ko bo končan, pa so prepričani, da bo služil svojemu namenu. »Prihodnje leto ga bomo krstili in splovili skupaj z dijaki pomorske šole v Piranu na Pomorskem krstu – prazniku pomorstva. To je že dogovorjeno, potem pa ga bomo morda prodali in izkupiček darovali v dobrodelne namene. Morda ga bomo podarili lokalnemu zavodu, v uporabo otrokom s posebnimi potrebami. Nismo se še odločili, ideje še zbiramo. Za nekaj časa ga bomo najbrž namestili kar v ribniku, ki smo ga že pred leti zgradili ob šoli. Če bo premajhen, ga bomo pač razširili. To ne bi bilo za nas nič nenavadnega,« na koncu malo za šalo, še bolj pa zares pove ravnateljica Cvetka Kernel.