Od jajc izpod kamniških planin do prepirov s Hrvaško

Jajca izpod kamniških planin so zadnji izdelek, ki ga je Slovenija od vstopa leta 2004 do januarja 2018 zaščitila pri Evropski komisiji. Zaščitili smo ga 24. januarja letos. V Evropski uniji je danes zaščitenih 1425 izdelkov, Slovenija jih je zaščitila 25, kar nas uvršča med države z najmanj zaščitenimi izdelki t. i. evropske sheme kakovosti.
Zaščita kmetijskih pridelkov in živil je pomembna predvsem zaradi močnih konkurenčnih pritiskov tuje industrije, zagotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dodajajo, da se tako ustvarjajo razmere, ki krepijo zaupanje potrošnikov v doma pridelano in predelano hrano. Zaradi vedno večje ozaveščenosti potrošnikov ti namreč vse pogosteje iščejo izdelke, ki so specifični, kakovostni in avtohtoni, in vedno raje segajo po tistih iz shem kakovosti, saj vanje bolj zaupajo zaradi dodatnih kontrol, izvirnosti in stalne kakovosti, ki jo zagotavljajo vsakoletne kontrole neodvisnih organov.

Sheme kakovosti

Standardizacija receptov ali načina pridelave in predelave zagotavlja enotno ter stalno kakovost pri vseh proizvajalcih proizvodov iz shem kakovosti. Kakor koli; zaščitena označba porekla (ZOP) je za izdelke, ki jih ni nikjer drugje, vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati znotraj določenega geografskega območja; zaščitena geografska označba (ZGO) je za pridelke ali živila posebne kakovosti, slovesa in drugih značilnosti, pri katerih mora vsaj ena od faz proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja; za uvrstitev v shemo zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP) pa se lahko potegujejo kmetijski pridelki in živila, proizvedeni po tradicionalni recepturi ali pa iz tradicionalnih sestavin oz. na tradicionalen način.


Poleg evropskih shem kakovosti obstajajo še nacionalne z označbo višje kakovosti (pridelki in živila so po specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil), za ekološke pridelke in živila; za integrirano pridelavo (z nadzorovano uporabo gnojil in manjšo uporabo pesticidov); za zaščitene dobrote s slovenskih kmetij.
 

Ne gre vedno gladko

Kot je bilo lahko razbrati v javnosti, se je nemalokrat, ko je želela Slovenija kateri kmetijski izdelek zaščititi, zapletlo s kako državo; največkrat s sosednjo Hrvaško. »Ugovori in pogajanja med državami vložnicami vlog za zaščito ter državami, ki ugovarjajo na te vloge, so del običajnega postopka registracije proizvodov na ravni EU. Le na ta način lahko namreč države ščitijo interese lastnih proizvajalcev proizvodov s podobnimi ali celo enakimi imeni. Vsak ugovor, ki ga vložijo posamezne države, je treba podrobno utemeljiti. Komisija najprej preveri dopustnost in utemeljenost ugovorov, nato državo vlagateljico vloge in države, ki so vložile ugovor, pozove k pogajanjem in dosegu sporazuma. Če te države ne dosežejo sporazuma, o vlogi znova, na podlagi vseh prejetih dokazil, odloča Evropska komisija. Prehodna obdobja za nadaljnjo uporabo zaščitenih imen so določena že v evropski zakonodaji, zato se države med seboj o prehodnih obdobjih ne pogajajo,« pojasnjujejo na ministrstvu.
A ugovori na slovenske predloge za zaščito niso enosmerni. To pravzaprav pomeni, da tudi Slovenija ugovarja drugim.

Ugovori na naše vloge

Poglejmo najprej nekaj primerov ugovorov na slovenske vloge za zaščito: na zaščito Štajerskega prekmurskega bučnega olja je ugovarjala Avstrija. Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli. Komisija je odločila, da registrira Štajersko prekmursko bučno olje, vendar slovenski proizvajalci ne smejo prevajati geografskega dela imena Štajersko prekmursko, prav tako mora biti v istem vidnem polju kot izraz Štajersko prekmursko bučno olje z enako velikimi črkami napisana država porekla.
Na predlog za zaščito kraškega pršuta je ugovarjala Italija zaradi navedbe kraja Štanjel, ki v italijanščini pomeni San Daniele, kot je tudi zaščiteni italijanski pršut. Italija in Slovenija sta dosegli sporazum.
Slovenija je doslej vložila ugovore na vlogo Hrvaške za zaščito slavonskega kulena, istrskega pršuta, varaždinskega zelja in istrskega oljčnega olja.

Kranjska klobasa in teran

Posebna pa je zgodba o enem najbolj priljubljenih slovenskih mesnih izdelkov, o kranjski klobasi. Kranjsko klobaso smo vpisali na seznam zaščitenih kmetijskih izdelkov v Evropski uniji 7. januarja 2015. Z objavo registracije je komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod, pri čemer lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena Krainer, Käsekrainer, Schweinskrainer, Osterkrainer in Bauernkrainer, medtem ko je Hrvaška dobila 15-letno prehodno obdobje, v katerem lahko še uporablja izraza kranjska oziroma kranjska kobasica.

Slovenija ima že od vstopa v EU zaščitene izraze tudi za vina. Za vina z zaščiteno označbo porekla, pri katerih se obvezno uporabljata še tradicionalna izraza kakovostno vino ZGP ali vrhunsko vino ZGP, so zaščitena: Goriška brda, Vipavska dolina, Slovenska Istra, Kras, Štajerska Slovenija, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Bela krajina, Dolenjska. Za vina z zaščiteno označbo porekla, pri katerih se obvezno uporablja še tradicionalni izraz vino PTP, so: bizeljčan, cviček, metliška črnina, belokranjec, teran. Za vina z zaščiteno geografsko označbo, kjer se obvezno uporablja še tradicionalni izraz deželno vino PGO, pa ima Slovenija zaščiteno Podravje, Posavje, Primorska.

Kaj pa teran? Potem ko je Slovenija na Splošno sodišče EU septembra lani vložila tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, zdaj poteka pisni del postopka. Ustni del bi se lahko začel v prvi polovici 2019., sodišče pa bi lahko sodbo razglasilo do konca omenjenega leta, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.