TURISTIČNI BUM
Od Mojstrane do Trente z vlakom?
Kranjskogorska občina se pripravlja na turistični bum. Aljaž pred 120 leti razmišljal o železnici na Kredarico.
Odpri galerijo
Že kmalu bo dostop do Aljaževega doma bolj urejen. FOTO: Igor Modic
MOJSTRANA – V kranjskogorski občini letos pričakujejo invazijo turistov, še posebno potem ko je znani turistični vodnik Lonely Planet med potovalne destinacije, ki jih je treba nujno obiskati v letošnjem letu, uvrstil obisk Julijskih Alp. Zato se, da ne bi ponovili lanske napake z Bleda, ko se je zaradi tujih in domačih gostov tam skoraj zgodil kaos, na večje število turistov že aktivno pripravljajo. Če bo šlo vse po načrtih, bi se že letos lahko z avtomobilom po asfaltirani cesti pripeljali do Aljaževega doma v Vratih, hkrati bi bilo urejeno parkirišče in vzpostavljen poseben parkirni režim.
Pa ne samo to. Njihov pogled seže tudi že v bližnjo prihodnost. Vrata bi lahko z Mojstrano in Trento povezali z visokostebrno elektromagnetno fotovoltaično železnico, ki ne bi omogočala le edinstvenega ogleda naravnih znamenitosti, ampak bi se lahko izkazala tudi za ukrep, ki, kot nam pove vodja projekta Umirjanje prometa v dolino Vrata in kranjskogorski podžupan Bogdan Janša, najmanj obremenjuje naravo. Čeprav gre na prvi pogled za pravo znanstveno fantastiko, morda glede na dobre prakse iz tujine le ne gre za tako neumno idejo. Janša se dobro zaveda, da je to poseg v zaščiteno območje Triglavskega narodnega parka (TNP) in da bo treba, če bi hoteli projekt uresničiti, v to vložiti veliko naporov in usklajevanja različnih deležnikov. »Prav je, da se o tem tudi razmišlja,« nam še pove Janša in doda, da je Jakob Aljaž že pred 120 leti razmišljal o železnici na Kredarico. Zakaj potem ne bi v prihodnost zrli še mi.
V Javnem zavodu TNP menijo, da ideja nima trdnih temeljev za nadaljnjo obravnavo, saj so tovrstni infrastrukturni projekti v nasprotju s cilji in nameni ter varstvenimi režimi narodnega parka. »Med drugim je bil zaradi odsotnosti velikih infrastrukturnih objektov v osrednjem območju Julijskih Alp ta prostor sploh zavarovan kot narodni park in danes ponosno nosi status enega najbolj naravno ohranjenih območij v celotnih Alpah,« poudarjajo.
Umiritev prometa v dolino Vrata je po Janševih besedah sicer nujnega pomena. To poudarjajo tudi v TNP, kjer pravijo, da so, glede na rezultate zadnje raziskave, obiskovalci pripravljeni za prevoz v alpske doline namesto avtomobila izbrati nizkocenovni/brezplačni javni prevoz. Dolina Vrata je med poletno turistično sezono zaprašena zaradi makadamske ceste in nastane pravo megleno morje. Poleg večje količine izpušnih plinov obiskovalci za seboj pustijo tudi veliko komunalnih odpadkov, velik problem sta še divje parkiranje in kampiranje.
Najprej se bo tako asfaltirala cesta in sočasno začelo urejati parkirišče, tako v samih Vratih kot tudi v Mojstrani. Vse skupaj bo opremljeno z mobilnim informacijskim sistemom, ki bo poskrbel, da se bo cesta do Vrat zaprla za turistični promet, ko bo parkirišče v dolini napolnjeno. Obiskovalci bi tako lahko parkirali v Mojstrani in se, če ne bodo imeli koles ali ne bodo mogli pešačiti, s frekventnim do okolja prijaznim javnim prevozom odpeljali do Vrat.
Pa ne samo to. Njihov pogled seže tudi že v bližnjo prihodnost. Vrata bi lahko z Mojstrano in Trento povezali z visokostebrno elektromagnetno fotovoltaično železnico, ki ne bi omogočala le edinstvenega ogleda naravnih znamenitosti, ampak bi se lahko izkazala tudi za ukrep, ki, kot nam pove vodja projekta Umirjanje prometa v dolino Vrata in kranjskogorski podžupan Bogdan Janša, najmanj obremenjuje naravo. Čeprav gre na prvi pogled za pravo znanstveno fantastiko, morda glede na dobre prakse iz tujine le ne gre za tako neumno idejo. Janša se dobro zaveda, da je to poseg v zaščiteno območje Triglavskega narodnega parka (TNP) in da bo treba, če bi hoteli projekt uresničiti, v to vložiti veliko naporov in usklajevanja različnih deležnikov. »Prav je, da se o tem tudi razmišlja,« nam še pove Janša in doda, da je Jakob Aljaž že pred 120 leti razmišljal o železnici na Kredarico. Zakaj potem ne bi v prihodnost zrli še mi.
Od 300 do 500 vozil na dan se zapelje v Vrata na vrhuncu sezone.
V Javnem zavodu TNP menijo, da ideja nima trdnih temeljev za nadaljnjo obravnavo, saj so tovrstni infrastrukturni projekti v nasprotju s cilji in nameni ter varstvenimi režimi narodnega parka. »Med drugim je bil zaradi odsotnosti velikih infrastrukturnih objektov v osrednjem območju Julijskih Alp ta prostor sploh zavarovan kot narodni park in danes ponosno nosi status enega najbolj naravno ohranjenih območij v celotnih Alpah,« poudarjajo.
Kmalu več reda
Umiritev prometa v dolino Vrata je po Janševih besedah sicer nujnega pomena. To poudarjajo tudi v TNP, kjer pravijo, da so, glede na rezultate zadnje raziskave, obiskovalci pripravljeni za prevoz v alpske doline namesto avtomobila izbrati nizkocenovni/brezplačni javni prevoz. Dolina Vrata je med poletno turistično sezono zaprašena zaradi makadamske ceste in nastane pravo megleno morje. Poleg večje količine izpušnih plinov obiskovalci za seboj pustijo tudi veliko komunalnih odpadkov, velik problem sta še divje parkiranje in kampiranje.
Projekt, katerega vrednost je ocenjena na 1,5 milijona evrov, naj bi v celoti zaživel v dveh ali najpozneje treh letih.
Najprej se bo tako asfaltirala cesta in sočasno začelo urejati parkirišče, tako v samih Vratih kot tudi v Mojstrani. Vse skupaj bo opremljeno z mobilnim informacijskim sistemom, ki bo poskrbel, da se bo cesta do Vrat zaprla za turistični promet, ko bo parkirišče v dolini napolnjeno. Obiskovalci bi tako lahko parkirali v Mojstrani in se, če ne bodo imeli koles ali ne bodo mogli pešačiti, s frekventnim do okolja prijaznim javnim prevozom odpeljali do Vrat.
