NA POTEP

Od muzeja na Primoža

Krožna pot povezuje Park vojaške zgodovine, podzemno utrdbo Alpskega zidu na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem in vas Narin.
Fotografija: Objekti so vredni ogleda. Foto: Valter Leban
Odpri galerijo
Objekti so vredni ogleda. Foto: Valter Leban

Pot vam bo vzela štiri ure hoje, lahko pa se odločite samo za pohod do utrdbe Alpskega zidu na Primožu (45 minut) ali za vzpon na Šilentabor (ena ura). Označena je s posebnimi kažipoti in markacijami, na delu med parkom in Primožem pa stoji tudi 10 informativnih tabel, ki opisujejo naravno in vojaškozgodovinsko dediščino območja.


Na pohod po ogledu muzeja Foto: Park vojaške zgodovine
Na pohod po ogledu muzeja Foto: Park vojaške zgodovine
Začne se v Parku vojaške zgodovine, muzejskem turističnem središču, ki obiskovalcem ponuja edinstven vpogled v bogato vojaškozgodovinsko dediščino Slovenije s posebnim poudarkom na vojni za obrambo samostojnosti leta 1991. Zbirko tankov, topov in oklepnih vozil dopolnjuje več razstav, največ zanimanja pa vzbujata podmornica P-913 Zeta, ki si jo je mogoče ogledati tudi od znotraj, in nemška vojaška parna lokomotiva 33-110, ki je največji in najtežji eksponat v Parku.

Iz Parka vojaške zgodovine v Pivki vas pot po kratkem vzponu pripelje na nekdanji vojaški poligon na Koti 110 (613 m), kjer so med prvo svetovno vojno zgradili sistem strelskih jarkov in izkopali kaverno za usposabljanje enot, ki so se pripravljale na boj na soškem bojišču.

Ob poti so energijske točke. Foto: Občina Pivka
Ob poti so energijske točke. Foto: Občina Pivka
S Kote 110 stara vojaška cesta pripelje na vrh Primoža (718 m), kjer je mogočna podzemna topniška utrdba Alpskega zidu. Dolžina rovov je približno 500 m, v notranjosti pa so ohranjeni ostanki bojnih položajev, skladišč streliva in bivalnih prostorov.

V notranjost se lahko po predhodni najavi sprehodite z vodnikom. Hrib ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina. Na njem je že v predantični dobi stalo pomembno utrjeno naselje, do druge polovice 18. stoletja pa je na njem stala cerkvica sv. Primoža in Felicijana. V zadnjih letih je Primož dobro obiskan posebno zaradi energijskih točk, ki so na samem vrhu in tik ob njem.


Tabla z označenimi potmi Foto: Primož Hieng
Tabla z označenimi potmi Foto: Primož Hieng
S Primoža se pot spusti v dolino Dule, kjer naj bi po izročilu potekala stara rimska cesta, nato pa se začne blag vzpon do Šilentabora (751 m). Z vrha, kjer je nekoč stal največji utrjen kompleks na Slovenskem, je čudovit razgled na okolico. Šilentabor je bil poseljen že v prazgodovini in rimski dobi, mogočna utrdba pa je bila sezidana v času turških vpadov. Na njem je tudi stara cerkev sv. Martina z ostanki poznoantične apside in fresk iz 15. stoletja.

S Šilentabora se pot spusti proti turistični vasi Narin, kjer si lahko zaključene skupine ogledajo prikaz nekaterih kmečkih običajev in okusijo razne domače dobrote, ki jih ponujajo na nekaterih turističnih kmetijah. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije