Antonija in Jakob poročena 60 let in od otroštva povezana z vinogradom (FOTO)
Antonija in Jakob Zemljič iz Hercegovščaka pri Gornji Radgoni sta v krogu družine in prijateljev proslavila diamantno poroko. Zvestobo sta potrdila v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer ju je pred 60 leti poročil tedanji župnik, msgr. Franc Puncer. Tokrat je ob somaševanju Janeza Ferenceka iz Apač poročni obred opravil domači župnik Franc Hozjan, zakoncema je izročil rožna venca in poročno listino.
Cerkveno slovesnost in mašo je s petjem popestril Mladinski cerkveni pevski zbor Biseri, ki ga vodi katehistinja Nataša Perglav. Po uradnem delu pa sta hčerki slavljencema pripravili presenečenje. Pričakal ju je voz bagerli, v katerega je bila vprežena kobila Lučka Tomaža Hribarja iz Zg. Konjišča. Z vozom sta se odpeljala na zaključno slavje na Turistični kmetiji Hari na Spodnji Ščavnici.
Zakonca izhajata iz viničarskih družin in sta z vinogradništvom povezana že vse od otroških let. Antonija se je rodila leta 1936 v družini štirih otrok na Zgornjem Kocijanu. Kakor vsi tedanji viničarski otroci je tudi ona zgodaj začela delati v vinogradu. Ko si je ustvarila družino, se je zaposlila v Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona, kjer se je tudi upokojila. Jakob se je 1938. rodil kot edini sin na Kirbiševi viničarji na Ivanjševskem Vrhu. Po selitvi je osnovno šolo končal v Gornji Radgoni, komaj 16-leten se je zaposlil v KK Radgona. Upokojil se je v podjetju Radgonske gorice po 40 letih dela, leta 1995.
Nekoč prašiči, zdaj kokoši
V zakonu sta se jima rodili hčerki Janja in Majda, ki sta si ustvarili družino. Zemljičeva sta ponosna na vnukinjo Ivo in vnuka Jerneja, ki ju rada obiščeta, razveselila pa sta se tudi že pravnukinje Lare. Z jubilantoma smo se pogovarjali v njuni hiši, ki sta jo odkupila od KK Radgona, s katerim je tesno povezano njuno življenje.
Pri taki hrani in težkem delu se ni nihče bal, da bi se zredil. Vsak dan smo delali 10 ur ali več.
»Usoda je hotela, da sva si že od otroštva kruh služila s težkim delom v vinogradu. Ker sva se po poroki naselila v viničarsko hišo, ki je bila po vojni zaplenjena, sva se pač zaposlila v vinogradih tedanjega KK Radgona. Ko se je pokazala priložnost, pa sva hišo, z 28 ari ohišnice, v kateri sva stanovala, odkupila in si tako ustvarila dom, kjer zadovoljno živiva. V preteklosti sva redila prašiče, zdaj pa se okrog hiše svobodno pasejo kokoši. Vesela sva, da si je na najini parceli, nedaleč hiše, zgradila dom hči in imava v bližini pomoč, če jo potrebujeva. Enako se veseliva obiskov druge hčere in njene družine,« povesta slavljenca.
»Kot 16-leten sem moral opravljati vsa težaška dela v vinogradu. Najhuje je bilo pozimi, ko se je dolgo obdržala zmrzal. Za malico smo si prinesli kuhan fižol in kos kruha. Pri taki hrani in težkem delu se ni nihče bal, da bi se zredil. Vsak dan smo delali 10 ur ali več. Veliko bi še lahko povedal, a to je že preteklost. Zadnja leta moje in ženine zaposlitve v vinogradu so bila čisto drugačna. Bilo je manj napornega dela, to je prinesel čas,« pripoveduje Jakob.
Danes imata zakonca veliko več časa zase. Ker sta člana DU Gornja Radgona, rada hodita na izlete in srečanja, rada tudi bereta, zlasti časopise. Antonijo zaposlujejo gospodinjstvo, delo na vrtu in skrb za rože, Jakob pa skrbi za okolico hiše.
1995. se je Jakob upokojil.