Od vaške situle do neandertalske piščali

Narodni muzej Slovenije v Ljubljani praznuje 200-letnico obstoja. V petek so pripravili veliko slavje z vodstvom po razstavah. Obiskovalci so lahko pokukali v zaodrje, v skrite delavnice, kaj so imeli videti in otipati tudi otroci, ki so se najbolj razveselili torte.

Takole je na oddelku za restavriranje in konserviranje.

Davnega 1821. smo bili še globoko v avstrijskem cesarstvu, o svoji državi nismo niti sanjali, o svoji narodnosti znotraj omenjenega cesarstva pa smo začeli premišljevati šele v drugi polovici 19. stoletja. Pa vendarle je cesar Franc I. 15. oktobra z odlokom ustanovil Kranjski deželni muzej s prostori v ljubljanskem liceju na Vodnikovem trgu. V današnjo stavbo se je muzej preselil leta 1888, ko so palačo po zgledu dunajskih stavb zgradili prav namensko za muzej.

V danes Narodni muzej se je preimenoval leta 1921. Kot nam je povedal njegov direktor dr. Pavel Car, muzej v glavni stavbi na Prešernovi cesti 20 ter na treh izpostavah – na gradu Snežnik, Blejskem gradu ter v Metelkovi ulici – hrani čez milijon predmetov naše dediščine. »Le kak odstotek jih imamo na razstavi, vse drugo je v depojih.«

Najslavnejši muzejski eksponati so vaška situla z Vač, deblak ali drevak iz časa mostiščarjev, egipčanska mumija, kip Emonca in seveda neandertalska piščal iz Divjih bab, ki velja za najstarejšo piščal na svetu in so jo muzikalični neandertalci izklesali in ustvarili iz kosti jamskega medveda. Stara naj bi bila kar 60.000 let! A muzej hrani še nekaj drugih izjemnih predmetov, denimo slonokoščeni lutki iz rimskih časov, ki sta prava redkost, v oči nam pade tudi pozlačen germanski nakit z rdečim okrasnim kamnom v sredini. Izjemno zanimiv je tudi zelo dobro ohranjen meč iz Ljubljanice.

Predmeti iz depojev Arheološkega oddelka NMS, kustos dr. Boštjan Laharnar.

Po besedah Carja muzej na leto obišče velika množica. »Samo Blejski grad je pred korono na leto obiskalo več kot 500.000 ljudi, matično muzejsko stavbo na Prešernovi pa okoli 50.000.« V petek so praznovanje visokega jubileja začeli z glasbo. Papirniški pihalni orkester iz Vevč je zaigral uvodno koračnico, nato so predstavili novo monografijo o muzeju, ki razkriva, kaj vse je skritega v sobanah in kako je muzej preživel minulih 200 let. Nato so obiskovalcem, ki jih je prišlo več kot tisoč, omogočili vpogled v zaodrje.

Zaigral je Papirniški pihalni orkester Vevče.

»Lahko so se sprehodili po knjižnici in restavratorskih delavnicah ter si ogledali nekaj postopkov obnove in vzdrževanja predmetov. Hkrati so naši delavci na ogled postavili nekaj zanimivih predmetov, da so jih lahko ljudje z rokavicami prijeli v roke, kar sicer ni mogoče.« Okoli šeste ure zvečer so pripeljali slavnostno torto, okrašeno s številko 200.

Narodni muzej Slovenije se s svojimi razstavami in interaktivnimi prikazi lahko primerja z najboljšimi muzeji na svetu, ki poskušajo privabiti obiskovalce z raznolikimi sodobnimi pristopi. Denimo z odprto restavratorsko delavnico, kjer mimoidoči skozi steklo lahko opazujejo restavracijski proces.