NAJDIŠČA
Odkopali 1100 grobov, v šestih je bilo zlato
Arheološka dediščina Dolenjske je izjemno bogata in zanimiva, največ železnodobnih najdb je bilo in se še skriva v gomilah.
Odpri galerijo
FOTO:
Najbolj prepoznavni arheološki predmeti, ki jih hrani Dolenjski muzej, so bronaste, figuralno okrašene situle s konca 5. in začetka 4. stoletja pr. n. št. Pričajo o času splošnega razcveta, gospodarskega razvoja in kulturnega napredka družbe na Dolenjskem v starejši železni dobi. Za ta čas so značilni skeletni pokopi v rodovnih gomilah, najbogatejši so grobovi knezov in kneginj, kot pokojne bogatejšega in pomembnejšega sloja družbe imenujejo arheologi. Klasična domovina halštatske gomile je na Dolenjskem in te so po mnenju legendarnega arheologa Toneta Kneza najreprezentativnejši spomeniki naše prazgodovine.
Najbogatejše ženske grobove je krasila velika količina steklenega, jantarnega in bronastega nakita in neredko tudi nakit iz plemenitih kovin. Vsi zlati predmeti iz časa starejše železne dobe so pripadali bogatim ženskim grobovom, njihov izvor sta Panonska nižina in alpski prostor.
Najstarejše zlate najdbe so iz Kandije, na desnem bregu Krke, ki jih uvrščajo v 6. in 5. st. pr. n. št. To so diadem iz tanke zlate pločevine z okrasom bunčic in tangencialno povezanih krogov, ter dva zlata predmeta iz tanke, spiralno ovite žice. Predvidevajo, da sta lasna obročka ali uhana krasila kneginjo dolenjske prestolnice.
Na Kapiteljski njivi, nekdanji kmetijski površini v Novem mestu, so arheologi raziskali okoli 1100 skeletnih grobov iz časa starejše železne dobe. V šestih so bili zlati predmeti. Izstopa grob bogate kneginje (5.–4. pr. n. št.), ki je vseboval stekleno ogrlico iz kar 1200 jagod, izjemno lepo jantarno ogrlico iz 57 jagod, steklene jagode v obliki ovnovih glavic, jantarne gumbe ter jantarne jagode v obliki ptičjih glavic. Vsemu bogastvu v grobu je bil priložen tudi del zlatega diadema, sestavljenega iz treh lističev zlate pločevine. Zlati lističi so bili del naglavnega pokrivala, ki se ni ohranilo. V drugih grobovih so našli še nekaj delov slabo ohranjene zlate pločevine.
V mlajši železni dobi se je pojavila sprememba pri pokopih, pokojnike in njihove pridatke so začeli sežigati. Veliko predmetov je zato poškodovanih, staljenih in ohranjenih le po delčkih. Na Kapiteljski njivi so bili v štirih grobovih mlajše železne dobe pridani prstani oz. deli prstanov ter v en grob železna fibula s pozlato. Prstani so bili del ženske noše. Zelo dobro je ohranjen zlat prstan z upodobitvijo človeške maske iz 2. stoletja pr. n. št.
Tudi iz časov rimskega imperija so našli dragocene predmete. Leta 2002 je arheološka ekipa pod vodstvom Boruta Križa raziskovala na trasi nove dolenjske avtoceste antično grobišče Draga pri Beli Cerkvi. Raziskanih je bilo 28 grobov manjšega grobišča, ki je bilo v uporabi prva štiri stoletja našega štetja. Po količini in bogastvu pridatkov od preostalih odstopa kamnita grobnica, v kateri je bilo več zlatih predmetov: uhan iz zlate prepletene žice, steklena zapestnica z vdelanim zlatim trakom ter neopredeljiv glinen predmet s pozlato, ki pa je precej poškodovan. Predmeti so iz 2. in 3. stoletja našega štetja.
Vsi so na ogled na stalni arheološki razstavi Arheološka podoba Dolenjske v Dolenjskem muzeju Novo mesto.
FOTO:
Najbogatejše ženske grobove je krasila velika količina steklenega, jantarnega in bronastega nakita in neredko tudi nakit iz plemenitih kovin. Vsi zlati predmeti iz časa starejše železne dobe so pripadali bogatim ženskim grobovom, njihov izvor sta Panonska nižina in alpski prostor.
Najstarejše zlate najdbe so iz Kandije, na desnem bregu Krke, ki jih uvrščajo v 6. in 5. st. pr. n. št. To so diadem iz tanke zlate pločevine z okrasom bunčic in tangencialno povezanih krogov, ter dva zlata predmeta iz tanke, spiralno ovite žice. Predvidevajo, da sta lasna obročka ali uhana krasila kneginjo dolenjske prestolnice.
FOTO:
Na Kapiteljski njivi, nekdanji kmetijski površini v Novem mestu, so arheologi raziskali okoli 1100 skeletnih grobov iz časa starejše železne dobe. V šestih so bili zlati predmeti. Izstopa grob bogate kneginje (5.–4. pr. n. št.), ki je vseboval stekleno ogrlico iz kar 1200 jagod, izjemno lepo jantarno ogrlico iz 57 jagod, steklene jagode v obliki ovnovih glavic, jantarne gumbe ter jantarne jagode v obliki ptičjih glavic. Vsemu bogastvu v grobu je bil priložen tudi del zlatega diadema, sestavljenega iz treh lističev zlate pločevine. Zlati lističi so bili del naglavnega pokrivala, ki se ni ohranilo. V drugih grobovih so našli še nekaj delov slabo ohranjene zlate pločevine.
FOTO:
V mlajši železni dobi se je pojavila sprememba pri pokopih, pokojnike in njihove pridatke so začeli sežigati. Veliko predmetov je zato poškodovanih, staljenih in ohranjenih le po delčkih. Na Kapiteljski njivi so bili v štirih grobovih mlajše železne dobe pridani prstani oz. deli prstanov ter v en grob železna fibula s pozlato. Prstani so bili del ženske noše. Zelo dobro je ohranjen zlat prstan z upodobitvijo človeške maske iz 2. stoletja pr. n. št.
Tudi iz časov rimskega imperija so našli dragocene predmete. Leta 2002 je arheološka ekipa pod vodstvom Boruta Križa raziskovala na trasi nove dolenjske avtoceste antično grobišče Draga pri Beli Cerkvi. Raziskanih je bilo 28 grobov manjšega grobišča, ki je bilo v uporabi prva štiri stoletja našega štetja. Po količini in bogastvu pridatkov od preostalih odstopa kamnita grobnica, v kateri je bilo več zlatih predmetov: uhan iz zlate prepletene žice, steklena zapestnica z vdelanim zlatim trakom ter neopredeljiv glinen predmet s pozlato, ki pa je precej poškodovan. Predmeti so iz 2. in 3. stoletja našega štetja.
Vsi so na ogled na stalni arheološki razstavi Arheološka podoba Dolenjske v Dolenjskem muzeju Novo mesto.
