Odlazkova hobotnica neovirano pleni

Mariborski Večer je včeraj pristal v hobotnici tiskarskega barona Martina Odlazka. Ne celotno podjetje, temveč samo del, ki izdaja dnevni časopis, ta je popularen predvsem na Štajerskem in je bil včasih novinarski pojem. Poleg lastniškega vstopa v izdajatelja dnevnega časopisa se je dan prej zgodil prenos tiskanja. Večer je imel do leta 2028 s podjetjem Delo sklenjeno veljavno dolgoročno pogodbo za tisk. Včerajšnja izdaja Večera je že natisnjena v novi tiskarni SET, tiskarna pa v kolofonu ni bila omenjena.

Spomnimo, Večer ima burno lastniško zgodovino. Po privatizaciji so bili glavni lastniki zaposleni, potem so ga prodali skladom, pivovarji iz Laškega pa so ga parkirali na Delo. ČZP Večer je leta 2014 pristal v lastništvu Uroša Hakla in Saša Todorovića. Nekdaj mogočno štajersko založniško podjetje je bilo nato vsako leto manjše, lastnika sta prodajala vrednejše nepremičnine, zapirala dopisništva in krčila število zaposlenih. Naklada dnevnika je z leti upadala, trenutno natisnejo dobrih 15.000 izvodov, kar pomeni, da je naročnikov približno 10.000. Hakl in Todorović sta se iz založništva umaknila, v Večeru pa je ostalo 94 zaposlenih. Po transakciji so že zakrožile neuradne govorice, da naj bi se število zaposlenih konkretno zmanjšalo. Koliko, bo pokazal čas.​

Niza časopise

Martin Odlazek je v minulih letih kupil prav vsak tiskani in radijski medij, ki se je pojavil na trgu. V njegovo medijsko hobotnico sodi niz dnevnikov, tednikov, revij in radijskih postaj. Vsi ti mediji so konkretno financirani iz medijskega sklada, ki ga deli kulturni minister Vasko Simoniti.



Preden je pod svoje peruti spravil Večer, so firme okrog Odlazka postale več kot polovične lastnice Primorskih novic. To medijsko podjetje izdaja istoimenski časopis, poleg tega pa ima v Kopru v lasti palačo Tarsia, ki predstavlja glavno, milijonsko, vrednost podjetja. Takoj po vstopu novega lastnika je bilo na Primorskih novicah napovedano odpuščanje zaposlenih. Pred Primorskimi novicami je v Odlazkovih rokah pristal celjski Novi tednik, pa Štajerski tednik in že pred časom Dolenjski list. Med tedniki se mu je za zdaj izmaknil zgolj Gorenjski glas, ki je v lasti zaposlenih. Se pa je zadnje dni po Ljubljani razširilo vprašanje, kdo bo tam pristal naslednji. V novinarskih krogih se veliko govori, da bi to bil lahko Dnevnik. Pa ne celotno podjetje, ki je sestavljeno iz dnevnega časopisa Dnevnik in zelo uspešnega Nedeljskega dnevnika. Odlazka naj bi zanimal Dnevnik, popularni Nedeljc pa bi za zdaj ostal v rokah Bojana Petana.

Ko se regulatorji obrnejo proč

Kdor želi kupiti časopisno podjetje, potrebuje soglasje ministrstva za kulturo, če želi več kot 20 odstotkov lastništva. Pri Odlazku se temu izognejo tako, da več podjetij kupi manj kot petino. Manever z več kupci je namenjen obvodu zahteve regulatorja po priglasitvi 20-odstotnega lastništva. Če vsak lastnik kupi manj kot 20 odstotkov, namreč ministrstva za kulturo ni treba prositi za soglasje. Inšpekcijskih služb ministrstva za kulturo to ne moti. Prav tako v vseh teh letih kopičenja medijev ni ukrepala niti Agencija za varstvo konkurence.



Ko medij pride v lastništvo podjetij okrog Martina Odlazka, se hitro začnejo odpuščanja. V Društvu novinarjev Slovenije so že julija opozorili, da njegova skupina Media24 združuje radijske, tiskane in elektronske medije. »Zakon o medijih prepoveduje navzkrižno lastništvo dnevnoinformativnega dnevnika in radijskih oziroma televizijskih postaj, poleg tega zahteva, da mora izdajatelj za pridobitev več kot petinskega deleža radijskega ali televizijskega programa ali dnevnoinformativnega tiskanega dnevnika pridobiti soglasje ministrstva za kulturo. Številni posamični lastniški deleži v njihovih medijih znašajo tik pod 20 odstotki, kar je meja, pri kateri bi morali pred vsakim prevzemom drugega izdajatelja pridobiti soglasje regulatorja, torej ministrstva za kulturo. V društvu novinarjev poslovne prakse izogibanja presoji regulatornih organov ocenjujemo kot nesprejemljive, saj lahko vodijo v koncentracijo in zmanjšujejo preglednost medijskega lastništva, koncentracija pa posledično v zmanjšanje raznolikosti medijskih vsebin,« so poudarili.