Odločeno: vlada potrdila prvi sveženj davčnih sprememb. Kaj prinašajo?

Vlada je skladno z napovedmi na dopisni seji potrdila sveženj predlogov davčnih sprememb. Medtem ko vladna stran poudarja, da želijo z njim prispevati k ustvarjanju spodbudnega okolja za razvojne kadre in dodatno okrepiti konkurenčnost gospodarstva ter dodano vrednost, pa v gospodarskih združenjih izražajo nezadovoljstvo.

Dva dni za premislek 

Vlada je sveženj predlogov obravnavala že v sredo, a si je vzela še dva dni za, kot je povedal finančni minister Klemen Boštjančič, manjše tehnične spremembe. Zakonske predloge je tako dokončno potrdila danes.

»S pripravljenimi rešitvami naslavljamo cilje povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar bo pripomoglo k srednje in dolgoročni vzdržnosti javnih financ,« so v sporočilu po dopisni seji vlade zapisali na ministrstvu za finance.

Spomnili so da so osrednji del paketa predlogov, ki je bil že večkrat predstavljen javnosti, razvojno naravnani ukrepi s ciljem podpore dejavnostim in zaposlenim v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo.

Ugodnejši davki za kadre iz tujine

Najbolj izpostavljen ukrep je tako tisti, po katerem bi z namenom privabljanja kadrov iz tujine uvedli ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep bi veljal za Slovence in tuje državljane, možno bi ga bilo koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom zaposlitve ni bil rezident Slovenije in da bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače.

Ti kadri bi lahko po predlogu ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let. Zamisel za takšen predlog je sicer prišla iz farmacevtske panoge.

Kako bo z normiranci? 

S predlaganimi davčnimi spremembami se posega tudi v določbe zakona o dohodnini glede obdavčitve samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

Za mejo, ki ne omogoča vključenosti v sistem normiranih odhodkov, se bi po novem določilo povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Ukrep je sicer naletel na kar nekaj nasprotovanja, vladna stran pa meni, da se s spremembami sistem vrača k prvotnemu cilju. To je bila administrativna razbremenitev manjših podjetnikov, ne pa davčna optimizacija in nelojalna konkurenca drugim oblikam zaposlitve.

Zaradi pomislekov o možnosti prilagoditve podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, je naknadno vlada predvidela prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (največ 300.000 evrov skupnih prihodkov v dveh letih), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.

Dvig DDV za sladke in energijske pijače

Z ukrepi v tretjem delu paketa pa vlada sledi ciljem nekaterih drugih politik. Tako je predviden dvig stopnje DDV na 22 odstotkov za sladke in energijske pijače. Za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil bo medtem v veljavi ostala znižana 9,5-odstotna stopnja DDV.

Predviden je tudi dvig trošarin na alkoholne pijače z nekoliko ugodnejšo obravnavo za male pivovarje, a je predlog novele zakona o trošarinah še v javni razpravi in ga bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej.

Vzpostavlja se tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji Finančni upravi RS. Pri tem bo veljalo nekaj izjem.