FESTIVAL

Odmevalo je: Živela Viniška republika! (FOTO)

To je odmevalo med festivalom Poletje v Vinici.
Fotografija: Jan Hudelja in njegova skupina FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić
Odpri galerijo
Jan Hudelja in njegova skupina FOTOGRAFIJE: Milan Glavonjić

Pod sojem žarometov in ob čarobnem vzdušju belokranjske folklore je na športnem igrišču ob osnovni šoli KUD Oton Župančič v sklopu festivala Poletje v Vinici proslavil 60 let delovanja. Preplet tradicionalnih plesov, pesmi in običajev v kostumih različnih obkolpskih vasi je že takoj na začetku prevzel skoraj tisočglavo množico, ki se je vživela v prikaze domače kulturne dediščine in se ob koncu s stoječimi ovacijami poklonila ustvarjalcem nepozabnega celovečernega programa. Predstavile so se vse delujoče sekcije društva (poleg folklorne skupine še Viniški tamburaši, pevke Viniške cure, pevci Viniški fanti in ljudski godec Jazo). »Živela Viniška republika,« je odmevalo tudi s sredine tribune, kjer se je desetina z vzklikanjem spomnila davnega velikonočnega 21. aprila 1919, ko so Viničani, siti vsega slabega, ustanovili svojo, čeprav kratkotrajno republiko.

V predsedniški palači

Obmejno Vinico in lepo Belo krajino, obsijano s soncem, posejano z belimi brezami in prostranimi steljniki ter obkroženo z lepimi vasicami in mesti, v katerih od nekdaj živijo dobri, prijazni in gostoljubni ljudje, so spoznali tudi učitelji, ki so leta 1960 prišli v Vinico. Poleg šolskega dela so se zanimali za življenjski utrip v kraju in ob pomoči domačinov, kot je v monografiji Ob Kolpi je moj dom zapisal učitelj Ivan Mohar, prvi predsednik društva, leta 1963 ustanovili KUD Oton Župančič in obudili folklorno dejavnost. Ta je bila živa na začetku leta 1900, saj so Viničani v belih nošah že sodelovali ob obletnici vladavine cesarja Franca Jožefa na Dunaju. Velika prireditev je bila 12. junija 1908, ko so vladarju popevali in plesali tudi Adlešičani in Predgrajci. V novejši zgodovini KUD je zapisano, da so znani tudi po prinašanju pomladi in Zelenega Jurija slovenskemu in hrvaškemu predsedniku v njunih rezidencah v Ljubljani in Zagrebu. S tem običajem belokranjske skupine še danes utrjujejo prijateljstvo med državama.

»Tem izročilom je sledila celotna zasnova plesne predstave, v kateri so častilci dediščine začutili lokalno zgodovino skozi mističnost, spomine in pripovedi starejših ljudi,« so po predstavi številni iskreno čestitali umetniškemu vodji folklorne skupine Sašu Žepuharju, dolgoletnemu plesalcu pri Akademski folklorni skupini France Marolt iz Ljubljane in scenaristu prireditve. Trenutno najštevilnejše folklorno društvo v Sloveniji, ki šteje 137 aktivnih članov, skupaj s projektnimi člani pa okoli 150, je v 12 sekcijah, tudi s pomočjo videoprojekcije in umetne inteligence, oživilo deset pripovedk in legend Vinice. Posebna presenečenja so pripravili na začetku, v sredini in ob koncu predstave, ko so plesalci pod taktirko vsestranskega Jana Hudelje predstavili uskoške plese.

Folklorna sodobnost

»Odrska postavitev Ajmo kolat! prikazuje pesemsko, plesno in glasbeno izročilo belokranjskih pravoslavnih uskokov. Zajema starejšo dinarsko plesno in pevsko plast (tudi mutasto kolo, brez spremljave glasbe) s konca 19. stoletja kakor tudi manj znano, novejšo plast iz obdobja med obema vojnama, ki se je oblikovala pod vplivi slovenskih in hrvaških sosedov. Kostumska podoba prikazuje starejši oblačilni videz s konca 19. stoletja, ki je po 1. svetovni vojni zamrl, odrska postavitev pa razbija tudi nekatere stereotipe, nastale kot posledica folklorizma,« je o točki povedal Hudelja, dolgoletni plesalec pri Akademski folklorni skupini France Marolt in njihov garderober.

»Lahko povem, da smo bili priča enkratnemu večeru, ki je skozi glasbo, plese, kostumografijo, krajevno narečje in tudi medgeneracijsko povezovanje nastopajočih razkril vse bogastvo tega dela naše skupnosti, ki je brez dvoma ponos vsem drugim,« je črnomaljski župan Andrej Kavšek namenil zahvalne besede predsednici društva Željki Karin Biličič. Ljudska dediščina in pestrost plesnega ter glasbenega izročila našega okolja, je poudarila dejavna predsednica, tudi članica tamburaškega orkestra, je zelo bogata in ponuja še številne zgodbe, ki le čakajo, da uzrejo luč sveta. Zahvalila se je vsem, ki so jim stali ob strani, da je bil megalomanski projekt izpeljan z odliko. Z odliko folklorne sodobnosti, ki trdno stoji na temeljih preteklosti, je prihodnost KUD Oton Župančič neomajna, še posebej ob pogledu na množico naraščaja, je na koncu navdušeno strnila vtise mag. Janja Ravnikar, predsednica Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, katere član je tudi KUD Oton Župančič. Priznanje za 60 let je podelila predsednici viniškega društva.

Poskočno, po belokranjsko
Poskočno, po belokranjsko
V kolu Generacija 60
V kolu Generacija 60
Sklepno dejanje koncerta: podelitev priznanja, v ospredju Sašo Žepuhar in Željka Karin Biličič
Sklepno dejanje koncerta: podelitev priznanja, v ospredju Sašo Žepuhar in Željka Karin Biličič

V okviru festivala Poletje v Vinici so dan kasneje zaigrale tamburice. Izpeljali so že deveti mednarodni tamburaški večer, tokrat z domačimi gosti in gosti iz Hrvaške. Predstavili so se Začetna tamburaška KUD Oton Župančič Vinica, Viniški tamburaši, Tamburaška skupina Melos in gostje iz Hrvaške Kaptolački orkestar. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije