Odojek in jagenjček tudi na kile
Ob omembi jedi, kot so čevapčiči, džemi in baklave, večina ljudi najprej pomisli na balkanske države in njihovo bogato kuhinjo. Te si brez mesa (od pleskavic, ražnjičev, mučkalic, vešalic pa do šiš kebabov) in bogatih začimb, med katerimi lahko najdemo tudi najbolj pekoče, nikakor ne moremo predstavljati.
Slovenci vso to hrano še kako dobro poznajo, a v zadnjih letih, vsaj tako je prepričan znani ljubljanski gostilničar Husko Hajdarpašić, v trgovinah, če jih želijo poustvariti sami ali pa kupiti že pripravljene, težko najdejo. Še posebno to velja za jedi iz Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne gore, Grčije, Kosova, Makedonije, Hrvaške, Srbije, Romunije in Turčije. Zato se je odločil, da jih bo od tega četrtka ponujal v svoji novi trgovini v središču Ljubljane, v Masarykovi ulici.
Dobra zemlja in pridni ljudje
V pogovoru za Novice Hajdarpašić hrano z Balkana na kratko in jedrnato opiše kot dobro in zdravo. Razloži, da se nikakor ne more primerjati s tisto, ki jo najdemo na policah slovenskih trgovin. Ne samo da je ta, ki jo bo mogoče kupiti v novi trgovini, narejena na tradicionalen način, ampak ohranja tudi vse značilnosti, ki jo delajo zares odlično.
»To je zdrava hrana, saj je za Balkan značilno, da ima dobro zemljo za vzgojo rastlin in seveda pridne ljudi. Vse je domače,« pravi sogovornik in dodaja, da bo mogoče kupiti vse od marmelad, sirov, suhega mesa, vloženih plodov narave pa do baklav in drugih sladkih dobrot. Glavna značilnost 500 kvadratnih metrov velike trgovine je žar, na katerem se bodo pekli odojki in janjci. Kupiti bo mogoče le porcijo ali pa »kar na kile. »Vrtenje mesa na ražnju je balkanski simbol,« še poudari Hajdarpašić, ki seveda nikakor ne pozabi omeniti, da si ljudje na Balkanu dneva nikakor ne znajo predstavljati brez skodelice črne kave.
To je zdrava hrana, saj je za Balkan značilno, da ima dobro zemljo za vzgojo rastlin in seveda pridne ljudi.
»Balkanci kavo srebamo in ne pijemo,« se pošali in še, da jo poznajo tudi pod več imeni: »Dočekuša se skuha, ko gostje pridejo, razgovoruša se pije med pogovorom, sikteruša pa gosta spomni, da je treba domov.«