ČISTIMO SLOVENIJO

Odpadkov manj, smeti še preveč

Na spomladanskih čistilnih akcijah pobirali predvsem odvrženo embalažo in smeti, odlagališč z gorami kosovnih odpadkov pa skorajda ni več.
Fotografija: Čistilne akcije imajo zadnja leta predvsem vzgojni pomen. FOTO: JOŽE HORVAT
Odpri galerijo
Čistilne akcije imajo zadnja leta predvsem vzgojni pomen. FOTO: JOŽE HORVAT

Medtem ko so bile prejšnje spomladanske čistilne akcije namenjene predvsem odvozu tisočev ton kosovnih, gradbenih in drugih vrst odpadkov, zdaj prevladujejo ozaveščevalne. Odpadkov je namreč vse manj, še vedno pa je v naravi ali na javnih površinah odvrženih preveč smeti. V vseh 17 ljubljanskih četrtnih skupnostih so med 22. marcem in 22. aprilom izvedli manjše prostovoljne čistilne akcije. Ljubljanski mestni svetnik Jože Horvat, ki je tudi organizator akcij v ČS Črnuče, pravi, da letos udeležba ni bila velika, a ga to ne skrbi. Pomembnejše je, da otrokom po vrtcih in šolah vcepljajo odnos do ohranjanja čiste narave in okolice.

Kako delamo odpadke

Po Črnučah so naleteli predvsem na odvrženo embalažo. Otroci na poti iz šole zavijejo v trgovino, kupijo sladkarije, slane prigrizke in pijače, jih med potjo pojejo in popijejo, embalažo pa odvržejo kjer koli. Mladi se zapeljejo do trgovine, bencinskega servisa ali lokala s hitro prehrano, kupijo pijačo in jedačo za žur v naravi, embalaža pa večinoma konča tam. Temu lahko dodamo še odpadke ob cestah, ki jih nekateri vozniki odvržejo kar med vožnjo. Podobno je s cigaretnimi ogorki. Vozniki, ki čakajo pri semaforjih, jih množično mečejo skozi okno, saj bi v avtu preveč smrdeli. V mestu med čakanjem na avtobus mnogi koša sploh ne opazijo, tudi če ga imajo pred nosom.


Tu so še nevestni obrtniki, ki po končanih delih pri strankah ostanke gradbenih in kosovnih odpadkov namesto na deponijo odpeljejo kar v naravo, stranki pa po navadi še zaračunajo odvoz. Tveganje, da jih zalotijo, je majhno, če že, pa so le redko kaznovani. Horvat pravi, da država in občine tudi še niso v celoti odstranile nevarnih salonitk, tu pa so še vandali, ki se znašajo predvsem nad klopmi, prometnimi znaki ipd.

Strupeni cigaretni ogorki

Leta 2012 je 300.000 prostovoljcev na akciji Očistimo Slovenijo očistilo polovico od 2780 evidentiranih odlagališč odpadkov in nabralo kar 4500 ton odpadkov, lani jih je bilo le še 222 ton. Če sodimo po črnuških akcijah, ko jih je bilo leta 2012 kar 50 ton, lani 15, letos pa le še pet, se stanje popravlja pri težkih odpadkih (tudi zaradi sprotnega odvažanja avtomobilskih školjk, manjših količin gradbenih odpadkov, sodov z nevarnimi odpadnimi olji ali pomijami), še vedno pa je v naravi preveč odpadne embalaže in drobnih smeti (ogorki, žvečilke). Zato ne bi bilo odveč, če bi država zaostrila kaznovalno politiko za odmetavanje odpadkov.
V MOL predlani še niso razmišljali o globi za odvržene žvečilke, zdaj pa je morda čas, da se tega lotijo, saj kampanja Čuvaj svoje mesto ter prikazi vzgojnih filmov niso pomagali. Ljudje so si jih sicer z zanimanjem ogledovali, navad pa niso spremenili. Če v Singapurju koga zalotijo, da žvečilko odvrže na tla, plača 650 evrov kazni. Kako strupeni so cigaretni ogorki, dobro kažeta tudi naslednja primera: v nekaj dneh so umrle vse ribe, ki so plavale v stoječi vodi, v katere so prej poskusno odvrgli nekaj čikov. Nekatere ptice pa z njimi uspešno odganjajo zajedavce, ki napadajo mladiče v gnezdih ...

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije