Odprave obveznih izolacij ob okužbi s koronavirusom? Tole sporoča minister Loredan
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so zaradi visokih stroškov nadomestil za bolniške odsotnosti okuženih s koronavirusom predlagali odpravo obveznih izolacij za okužene. V delovni skupini za klinično obravnavo in zdravljenje NIJZ temu nasprotujejo, saj izolacije zmanjšujejo širjenje epidemije covida 19. Odpravi izolacij nasprotuje tudi minister za zdravje Bešič Loredan.
Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa pri NIJZ v primeru izrazitega poslabšanja epidemije covida-19 v jeseni v vzgoji in izobraževanju predlaga uvedbo obveznega samotestiranja v domačem okolju. Po predlogu bi bili kompleti za domače samotestiranje s kartico zdravstvenega zavarovanja dostopni v lekarnah ne glede na epidemične razmere.
Na ZZZS so posvetovalno skupino za spremljanje koronavirusa NIJZ zaprosili za presojo, če je posameznik v primeru okužbe s koronavirusom res utemeljeno avtomatsko podvržen ukrepu izolacije in odsotnosti z dela. Ob tem so navedli, da so bili posamezniki v letu 2020 zaradi covida 19 skupno bolniško odsotni 555.937 dni, leta 2021 1.073.891 dni, v letošnjem letu do 1. julija pa 1.284.369 dni. Zaradi izolacij ob okužbi s koronavirusom je ZZZS v letu 2020 izplačal 43.343.762, leta 2021 83.680.408, v letošnjem letu do 1. julija pa 107.578.188 evrov nadomestil za bolniško odsotnost. »Podatki, ki jih prilagamo, so skrb vzbujajoči, pa tudi poraba namenskih sredstev za zdravstveno varstvo je pomembna vsebina, ki jo moramo regulirati, če tega ukrepa klinična oblika in intenzivnost bolezni morda ne zahteva več,« so poudarili.
Posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa zaprosila ZZZS (še) ni obravnavala, je razvidno iz zapisnikov, objavljenih na spletni strani NIJZ. Je pa mnenje v četrtek podala delovna skupina za klinično obravnavo in zdravljenje. Delovna skupina je del posvetovalne skupine, vodi jo članica posvetovalne skupine Tatjana Lejko Zupanc, sicer infektologinja in predstojnica ljubljanske infekcijske klinike. V delovni skupini je vseh osem navzočih članov soglasno sprejelo stališče, da ukrep izolacije na koronavirus pozitivnih posameznikov sodi med pomembne epidemične ukrepe, ki zmanjšajo širjenje virusa v populaciji in je še vedno del strategije večine držav, pa tudi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC) in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).
V Avstriji brez izolacije ob okužbi
»Večina držav ima podobne kriterije kot Slovenija, redke imajo krajšo izolacijo, le Norveška in Avstrija sta izolacijo ukinili, pri čemer je na Norveškem cepljenih 75,4 odstotka populacije, v Avstriji pa 74,3 odstotka,« so v zapisniku sestanka navedli člani delovne skupine. Po zadnjih podatkih NIJZ je v Sloveniji proti covidu 19 polno cepljenih 58 odstotkov ljudi. Ob tem so člani skupine pojasnili, da so raziskave pokazale, da ni pomembnih razlik v trajanju kužnosti med v Sloveniji in Evropi trenutno razširjeno koronavirusno različico omikron ter prejšnjimi različicami koronavirusa.
Na odločitev Avstrije, kjer so s 1. avgustom odpravili obvezno izolacijo za okužene z novim koronavirusom, se je konec julija odzval član delovne skupine za klinično obravnavo in zdravljenje Matjaž Jereb, sicer vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana.
V petek so v Sloveniji v 669 PCR-testih in 5424 hitrih antigenskih testih potrdili 1603 okužbe z novim koronavirusom. Po oceni NIJZ je v Sloveniji 21.835 aktivnih primerov okužb, kar je 347 manj kot dan prej.
»To potezo lahko razumemo kot ekonomsko učinkovito, nikakor pa kot zdravstveno sprejemljivo,« je dejal in dodal, da poteze ne podpira. Spomnil je na osnovno pravilo, naj bolni ljudje ne hodijo naokoli. Odprava izolacij namreč ne pomeni le potencialnega širjenja okužb s koronavirusom, pač pa tudi nevarnost za okuženega, ki se mu lahko zdravstveno stanje tekom prebolevanja okužbe poslabša. Minister za zdravje je v torek pojasnil, da glede izolacij ob okužbi s koronavirusom zavzema enako stališče kot Jereb.
