IZTOK KUSTEC
Odpuščeni policist razkuril šefe, zdaj hoče službo nazaj
Policist Iztok Kustec bi rad s tožbo dosegel, da bi spet oblekel uniformo. Pravi, da se je na facebooku oglašal le zato, da bi spametoval in opogumljal ljudi.
Odpri galerijo
»Z objavami na zasebnem profilu na facebooku sem želel doseči, da bi ljudje začeli bolj pametno in kritično razmišljati o uporabi alkohola med vožnjo in družinskem nasilju. Šlo je za moja osebna prepričanja, nisem hotel očrniti policije in nisem izdal nobenega konkretnega podatka,« je na včerajšnji obravnavi na koprskem delovnem sodišču dejal nekdanji policist koprske policijske uprave, 33-letni Iztok Kustec.
Leta 2018 je prejel opomin pred odpovedjo zaradi facebook dialoga z nekom, ki je pod vplivom alkohola sedel v avto in vozil, ter zapisa o malih tatvinah, kot je kraja paštete; 15. junija lani pa zaradi novega, domnevno kritičnega zapisa, redno odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Službo ga je stala objava, s katero je želel opozoriti, da se zaradi domnevnih sistemskih pomanjkljivosti dogajajo tudi zlorabe pri izrečenih ukrepih prepovedi približevanja. Kustec, ki zdaj dela kot varnostnik v Ormožu, toži ministrstvo za notranje zadeve, od nekdanjega delodajalca pa zahteva vrnitev na delovno mesto in nadomestilo plač od odpovedi dalje.
Da bi zaradi zapisanega »osebnega prepričanja« kršil policijski kodeks, je zanikal. Na vprašanje predsednice senata, sodnice Marinele Maras, zakaj je kljub opozorilu nadrejenih nadaljeval, je odgovoril: »Ker se mi ni zdelo sporno. Policija se je znašla že v bolj odmevnih primerih, kot je ta. Najprej sem MNZ predlagal, kako bi se dalo lažje izpeljati postopek prepovedi približevanja, ker odgovora ni bilo, sem se odločil za takšno pot.« Dodal je, da ni komentiral konkretnih primerov, ampak vedno na splošno.
Po mnenju pooblaščenke tožene stranke, višje državne odvetnice Tanje Bergoč Polh, zapisov, ki jih je objavil na zasebnem profilu, ni moč ločiti od mnenja njega kot policista: »Imel je več fotografij v uniformi, s čimer je dosegel, da so objave štele kot stališče policije.« Na ta očitek je Kustec odgovoril, »da je to del njega in nikoli ničesar ni skrival«. Tudi odvetnik nekdanjega policista Matjaž Šaloven se z navedbami višje državne odvetnice ni strinjal: »Svoboda govora je temelj demokratične družbe, ta pa se razširja na ideje, ki so lahko šokantne, vznemirjajoče ali celo moteče.« Tožnik je v svojem zapisu na zasebnem profilu na facebooku, je poudaril Šaloven, zgolj opozoril na sistemske pomanjkljivosti in okoliščine, ko v primarnih družinah niso vedno podani pogoji za izrek prepovedi približevanja.
Na vprašanje predsednice senata, kakšne napake se dogajajo pri policiji, je Kustec pojasnil: »Vodstvo je od nas zahtevalo konkretne zaključke na kraju samem, kar pa je težko. Vsako prijavo zaradi kršitve javnega reda in miru si moral zaključiti z globo ali pa s prepovedjo približevanja, nisi je mogel zaključiti z opozorilom. Če nisi delal po navodilih in usmeritvah, pa so bile sankcije, in zato sem tako zapisal. Poskušal sem ljudem pomagati in ohraniti dostojanstvo obeh strank v postopku, ne pa z izdajo plačilnega naloga koga spraviti v slabši finančni položaj.«
Povedal je, da so se ga taki primeri dotaknili in da bi si želel sprememb s humanega vidika. O tatvinah paštet pa je razložil, da je problem v birokraciji: »Ogromno časa sem izgubil s pisanjem o tem in pisanje ni obrodilo sadov. Sodišča take primere zaradi male materialne škode zavrnejo,« pravi Kustec in še, da je bilo nadrejenim znano čezmerno administrativno delo policistov, spremenilo pa se ni nič.
Medtem ko notranji minister Aleš Hojs, ki je bil vabljen kot priča, ni prišel zaradi včerajšnje seje v državnem zboru, se je pa pisno opravičil, je bil zaslišan nekdanji komandir koprske policijske postaje Loris Čendak, zdajšnji komandir Postaje mejne policije Dragonja. »Iztok Kustec je bil po ocenjevanju delovne uspešnosti pod povprečjem drugih policistov. Bil je ogromno odsoten in nezanesljiv,« je dejal, a da to ni bil razlog odpovedi, ampak njegove objave, komentarji, doseg objav in povzemanje njegovih objav s strani medijev, je našteval Čendak. Pri tem pa Kustec ni bil usposobljen za to delovno področje, prav tako za komunikacijo z mediji ni imel nobenih pooblastil, je povedal. Na vprašanje odvetnika, ali k vsakoletni oceni uspešnosti policistov spada tudi to, koliko ukrepov je policist izrekel, je komandir odgovoril pritrdilno.
Kustec, ki je skoraj 13 let delal kot policist, na PP Koper pa je bil od leta 2013, je povedal drugače. Delal je profesionalno in nikoli ni imel težav, je pa Čendak potrdil Kustečeve navedbe, da zoper njegovo delo ni bila podana nobena prijava oziroma ni bil v disciplinskem postopku, vsaj ne v letih, ko je vodil PP Koper.
»Razvrednotil je celotno delo policije in jo na področju dela nasilja v družini prikazal kot nemočno. Zaradi objav, ki so jih povzeli tudi mediji, je rušil trud policije, ugled in verodostojnost pa diskreditiral. Kakšna žrtev družinskega nasilja zato ni zbrala poguma za prijavo,« je zatrdil komandir. S tem se Kustec ne strinja, prepričan je, da ni kršil policijskega kodeksa in da je policija v službi ljudi.
Predsednica senata je kot nepotrebne zavrnila predloge za zaslišanje dodatnih prič in sklenila sodni postopek. Sodbo bo poslala po pošti.
Leta 2018 je prejel opomin pred odpovedjo zaradi facebook dialoga z nekom, ki je pod vplivom alkohola sedel v avto in vozil, ter zapisa o malih tatvinah, kot je kraja paštete; 15. junija lani pa zaradi novega, domnevno kritičnega zapisa, redno odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov. Službo ga je stala objava, s katero je želel opozoriti, da se zaradi domnevnih sistemskih pomanjkljivosti dogajajo tudi zlorabe pri izrečenih ukrepih prepovedi približevanja. Kustec, ki zdaj dela kot varnostnik v Ormožu, toži ministrstvo za notranje zadeve, od nekdanjega delodajalca pa zahteva vrnitev na delovno mesto in nadomestilo plač od odpovedi dalje.
Da bi zaradi zapisanega »osebnega prepričanja« kršil policijski kodeks, je zanikal. Na vprašanje predsednice senata, sodnice Marinele Maras, zakaj je kljub opozorilu nadrejenih nadaljeval, je odgovoril: »Ker se mi ni zdelo sporno. Policija se je znašla že v bolj odmevnih primerih, kot je ta. Najprej sem MNZ predlagal, kako bi se dalo lažje izpeljati postopek prepovedi približevanja, ker odgovora ni bilo, sem se odločil za takšno pot.« Dodal je, da ni komentiral konkretnih primerov, ampak vedno na splošno.
Ubijala ga je tudi birokracija
Po mnenju pooblaščenke tožene stranke, višje državne odvetnice Tanje Bergoč Polh, zapisov, ki jih je objavil na zasebnem profilu, ni moč ločiti od mnenja njega kot policista: »Imel je več fotografij v uniformi, s čimer je dosegel, da so objave štele kot stališče policije.« Na ta očitek je Kustec odgovoril, »da je to del njega in nikoli ničesar ni skrival«. Tudi odvetnik nekdanjega policista Matjaž Šaloven se z navedbami višje državne odvetnice ni strinjal: »Svoboda govora je temelj demokratične družbe, ta pa se razširja na ideje, ki so lahko šokantne, vznemirjajoče ali celo moteče.« Tožnik je v svojem zapisu na zasebnem profilu na facebooku, je poudaril Šaloven, zgolj opozoril na sistemske pomanjkljivosti in okoliščine, ko v primarnih družinah niso vedno podani pogoji za izrek prepovedi približevanja.
Na vprašanje predsednice senata, kakšne napake se dogajajo pri policiji, je Kustec pojasnil: »Vodstvo je od nas zahtevalo konkretne zaključke na kraju samem, kar pa je težko. Vsako prijavo zaradi kršitve javnega reda in miru si moral zaključiti z globo ali pa s prepovedjo približevanja, nisi je mogel zaključiti z opozorilom. Če nisi delal po navodilih in usmeritvah, pa so bile sankcije, in zato sem tako zapisal. Poskušal sem ljudem pomagati in ohraniti dostojanstvo obeh strank v postopku, ne pa z izdajo plačilnega naloga koga spraviti v slabši finančni položaj.«
Na vprašanje odvetnika, ali k vsakoletni oceni uspešnosti policistov spada tudi to, koliko ukrepov je policist izrekel, je komandir odgovoril pritrdilno.
Povedal je, da so se ga taki primeri dotaknili in da bi si želel sprememb s humanega vidika. O tatvinah paštet pa je razložil, da je problem v birokraciji: »Ogromno časa sem izgubil s pisanjem o tem in pisanje ni obrodilo sadov. Sodišča take primere zaradi male materialne škode zavrnejo,« pravi Kustec in še, da je bilo nadrejenim znano čezmerno administrativno delo policistov, spremenilo pa se ni nič.
Razvrednotil celotno delo policije?
Medtem ko notranji minister Aleš Hojs, ki je bil vabljen kot priča, ni prišel zaradi včerajšnje seje v državnem zboru, se je pa pisno opravičil, je bil zaslišan nekdanji komandir koprske policijske postaje Loris Čendak, zdajšnji komandir Postaje mejne policije Dragonja. »Iztok Kustec je bil po ocenjevanju delovne uspešnosti pod povprečjem drugih policistov. Bil je ogromno odsoten in nezanesljiv,« je dejal, a da to ni bil razlog odpovedi, ampak njegove objave, komentarji, doseg objav in povzemanje njegovih objav s strani medijev, je našteval Čendak. Pri tem pa Kustec ni bil usposobljen za to delovno področje, prav tako za komunikacijo z mediji ni imel nobenih pooblastil, je povedal. Na vprašanje odvetnika, ali k vsakoletni oceni uspešnosti policistov spada tudi to, koliko ukrepov je policist izrekel, je komandir odgovoril pritrdilno.
Kustec, ki je skoraj 13 let delal kot policist, na PP Koper pa je bil od leta 2013, je povedal drugače. Delal je profesionalno in nikoli ni imel težav, je pa Čendak potrdil Kustečeve navedbe, da zoper njegovo delo ni bila podana nobena prijava oziroma ni bil v disciplinskem postopku, vsaj ne v letih, ko je vodil PP Koper.
Svoboda govora je temelj demokratične družbe, ta pa se razširja na ideje, ki so lahko šokantne, vznemirjajoče ali celo moteče.
»Razvrednotil je celotno delo policije in jo na področju dela nasilja v družini prikazal kot nemočno. Zaradi objav, ki so jih povzeli tudi mediji, je rušil trud policije, ugled in verodostojnost pa diskreditiral. Kakšna žrtev družinskega nasilja zato ni zbrala poguma za prijavo,« je zatrdil komandir. S tem se Kustec ne strinja, prepričan je, da ni kršil policijskega kodeksa in da je policija v službi ljudi.
Predsednica senata je kot nepotrebne zavrnila predloge za zaslišanje dodatnih prič in sklenila sodni postopek. Sodbo bo poslala po pošti.