Odstopila od kandidature za ustavno sodnico: Takih sodnikov si politika ne želi
Pahor je poleg Barbare Zobec za kandidata za ustavnega sodnika predlagal še Andraža Terška.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Barbara Zobec je za STA potrdila, da je odstopila od kandidature za ustavno sodnico. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v DZ, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj te voli politika.
Zobčeva je navedla, da se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da bi z znanjem, izkušnjami in ugledom, ki si jih je pridobila v 35 letih sojenja, lahko prispevala k utrditvi ustavne demokracije in varstvu človekovih pravic. »Verjela sem in še vedno verjamem, da bi kot ustavna sodnica pripomogla k bolj uravnoteženemu ustavnemu sodišču, predvsem z vidika razmerja med teorijo in prakso.« A se je po njenih navedbah kmalu pokazalo, da »v vse bolj pregreti in razklani slovenski politično-ideološki stvarnosti bolj kot zavezanost ustavnosti, človekovim pravicam, predvsem enakosti v človekovih pravicah in enakosti pred in v zakonu ter na koncu pravni argumentaciji šteje, čigav si«.
»Vem, da ima moja trdna, odločna in neomajna načelna drža ceno. Visoko ceno. Že dolgo jo plačujem. Del te cene je tudi, da me politika ne mara. In ker je ona tista, ki voli ustavne sodnike, dobro vem, da ne bom ustavna sodnica. Takih sodnikov si namreč politika ne želi, sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel. Med njimi je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom.«
Pahor je poleg Zobčeve za kandidata za ustavnega sodnika predlagal Andraža Terška. Svojo kandidaturo sta v predsedniški palači predstavila pretekli teden. Stranke pa so v svojih izjavah nakazale, da se Teršku obeta potrebnih 46 glasov za izvolitev. Podporo so mu napovedali v SD, LMŠ, Levici, SNS, SMC, del poslancev Desusa in pogojno tudi v SAB. Zobčevo so podpirali v SDS, kot sprejemljivo pa so jo ocenili tudi v NSi.
Zobčeva je navedla, da se je za kandidaturo odločila v prepričanju, da bi z znanjem, izkušnjami in ugledom, ki si jih je pridobila v 35 letih sojenja, lahko prispevala k utrditvi ustavne demokracije in varstvu človekovih pravic. »Verjela sem in še vedno verjamem, da bi kot ustavna sodnica pripomogla k bolj uravnoteženemu ustavnemu sodišču, predvsem z vidika razmerja med teorijo in prakso.« A se je po njenih navedbah kmalu pokazalo, da »v vse bolj pregreti in razklani slovenski politično-ideološki stvarnosti bolj kot zavezanost ustavnosti, človekovim pravicam, predvsem enakosti v človekovih pravicah in enakosti pred in v zakonu ter na koncu pravni argumentaciji šteje, čigav si«.
»Vem, da ima moja trdna, odločna in neomajna načelna drža ceno. Visoko ceno. Že dolgo jo plačujem. Del te cene je tudi, da me politika ne mara. In ker je ona tista, ki voli ustavne sodnike, dobro vem, da ne bom ustavna sodnica. Takih sodnikov si namreč politika ne želi, sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel. Med njimi je osrednje tisto, ki zapoveduje, da smo pred zakonom vsi enaki in da človekove pravice pripadajo vsem, tako levim kot desnim, rdečim in črnim, naprednim in konservativnim, domobrancem in partizanom.«
Podpirali so jo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi
Zobčeva je hvaležna predsedniku republike Borutu Pahorju in je ponosna, da jo je kljub vsem tem očitkom in nepodpori dominantne politike predlagal za ustavno sodnico. O njenem odstopu od kandidature je prvi poročal Radio Ognjišče.Pahor je poleg Zobčeve za kandidata za ustavnega sodnika predlagal Andraža Terška. Svojo kandidaturo sta v predsedniški palači predstavila pretekli teden. Stranke pa so v svojih izjavah nakazale, da se Teršku obeta potrebnih 46 glasov za izvolitev. Podporo so mu napovedali v SD, LMŠ, Levici, SNS, SMC, del poslancev Desusa in pogojno tudi v SAB. Zobčevo so podpirali v SDS, kot sprejemljivo pa so jo ocenili tudi v NSi.
