Odziv po ukinitvi avtocestne policije: Policijske enote so se kadrovsko sušile
Generalna policijska uprava (GPU) je sprejela odločitev, da ukine tri enote avtocestne policije. Po komaj treh mesecih so zaradi velike škode, ki je nastala zaradi pomanjkanja kadra pri prometni policiji, policiste avtocestnih enot v Postojni, Celju in Mariboru znova premestili. »Verjamem v stroko in strokovno vodenje policije,« je odločitev GPU za našo spletno stran komentiral Anže Albreht iz zavoda Reševalni pas.
»Popolnoma vseeno je, kako se enota policije, v kateri delujejo policisti, ki se ukvarjajo z delom na AC in HC, imenuje in pod katero policijsko upravo sodi, najpomembnejše je, da bodo enote kadrovsko popolnjene (govorim o enotah prometnih policistov, v katere naj bi sedaj premeščali policiste iz ukinjenih izpostav) in da bodo redno prisotne na omenjenih cestah. Želimo si tudi intenzivnejšega sodelovanja na področju preventive in tvorjenju akcij, ki bi voznike nagovarjale k varnejši vožnji.« Poudaril je, da so v zavodu ustanovitev avtocestne policije pred dobrim letom res podprli, ker so bili prepričani, da je nujno povečati prisotnost policije na avtocestah in hitrih cestah, saj menijo, da so bile avtoceste z vidika nadzora prometa in ugotavljanja kršitev pogosto zapostavljene.
Pri GPU so poudarili, da nikakor ne ukinjajo nadzora na AC, ampak ga zaradi kadrovske podhranjenosti organizacijsko spreminjajo. »Da se zagotovi učinkovit nadzor cestnega prometa tako na avtocestah kot tudi na ostalih cestah, še posebej sedaj v času turistične sezone, ko so varnostni dogodki, ki zahtevajo ukrepanje prometnih policistov pogostejši, so ti organizacijski ukrepi nujni.« So pa še dodali, da so se postaje prometnih policij s kadrovskim primanjkljajem srečevale že prej.
Statistika kaže svoje
»Po ustanovitvi omenjenih enot smo se nadejali več patrulj, tvornega sodelovanja in resnično pogostejšega in hitrejšega odziva na morebitne kršitve in izredne dogodke, a se je kmalu izkazalo tudi na terenu, da so enote kadrovsko podhranjene in da opaženo število policistov ni dosegalo naših pričakovanj.« Albreht je še izpostavil, da se je na veliko žalost v zadnjem letu splošna statistika prometne varnosti izrazito poslabšala in da tega ne gre pripisovati le delu policije, temveč vsem udeležencem. »Očitno je bilo, da se je kader za delovanje v avtocestni policiji prerazporeja iz drugih policijskih enot, s tem so se te še dodatno kadrovsko sušile, nadomeščanja kadra pa ni bilo.«
Da stanje na avtocestah ni najboljše, se zavedajo tudi pri GPU. »Uspešnost avtocestne policije se meri predvsem po varnosti na avtocestah in hitrih cestah. To stanje pa ni takšno, kot bi si ga želeli. Predvsem je bistveno več smrtnih žrtev. V prvem polletju 13, lani v tem obdobju pet. Tudi v letu 2021 je umrlo 17 udeležencev na cesti, kar je tudi največ v zadnjih petih letih. Letos beležimo tudi več lahko in hudo telesno poškodovanih. Beležimo tudi več prometnih nesreč, kjer so udeleženi pijani vozniki.«
V Zavodu reševalni pas so se nadejali, da bodo avtocestni policisti intenzivneje pristopili k upoštevanju pravil o vzpostavitvi reševalnega pasu, kar naj bi bila tudi ena izmed prioritetnih nalog avtocestne policije. »Zastoji so bili za letošnje leto napovedani, vedeli smo, da bodo daljši, pogostejši, vsled tega smo tudi skupaj s policijo, Darsom, AVP, gasilci in reševalci pripravili skupno preventivno akcijo Reši življenje na počivališču Lom. Ob zastojih smo pogosto opazovali dogajanje kar z nadvozov, nekajkrat smo sicer opazili policiste, ki so preventivno vzdrževali reševalni pas, a je pogosto naneslo tako, da je tudi izrednih dogodkov bilo v enakem času več, in predvidevamo, da so bili policisti na prizorišču teh, tako da jih v zastojih enostavno nismo mogli pričakovati.« Izpostavil je še statistiko plačilnih nalogov, ki se nanašajo na kršitve pravila o reševalnem pasu. V letu 2020 so policisti napisali manj kot plačilnih nalogov, v letu 2021 pa kar 42. Pri GPU so nam pojasnili, da so v letu 2021 policisti avtocestne policije obravnavali šest kršitev, do 15. 7. letos pa 19 kršitev zaradi nevzpostavitve reševalnega pasu.
Albreht ne verjame, da bi po ukinitvi avtocestne policije prišlo do tega, da vozniki na avtocestah ne bi več vzpostavljali reševalnega pasu, saj gre vendar za življenja, ki jih reševalni pas lahko reši. »Ponavljam, da verjamem, da so spremembe izključno organizacijske narave in da se vodstvo policije zaveda, da avtocest in hitrih cest ne smemo zanemarjati v smislu, da patrulje ne bi bile prisotne konstantno in opravljale nadzora. Kolikor smo seznanjeni, bodo policisti razporejeni nazaj na postaje prometnih policij, torej se bodo slednje kadrovsko dovolj okrepile, da bodo lahko pokrile tudi ta del.«
