Ogenj družini Vivod vzel streho, bratje Fratar izkazali veliko solidarnost (FOTO)
Medtem ko se Slovenci te dni množično odzivajo na dobrodelno akcijo, znamenita katrca teče drugi krog. Akcijo so sprožili bratje Aleksander, Zlatko in Joži Fratar, ki so na dražbi od nekdanjega predsednika Boruta Pahorja za 60 tisoč evrov kupili njegov odlično ohranjeni renault 4, denar pa je šel v dobrodelne namene za otroke, ki se borijo z rakom.
Oni namreč ničesar ne pričakujejo v zameno, dajejo, ker – kot sami pravijo – lahko.
Bratje Fratar so namreč sklenili nadaljevati akcijo, tudi tokrat seveda v dobrodelne namene, a so pravila igre zastavili nekoliko drugače. Vsak Slovenec, ki donira poljubni znesek, četudi zgolj en sam evro – a takih skorajda ni –, bo 4. aprila sodeloval v žrebu in bo lahko postal novi lastnik starodobnika, nekdaj Pahorjeve katrce. Odziv ljudi je izjemen, saj se je do minulega petka na transakcijskem računu Območnega združenja Rdečega križa Dravograd, ki transparentno vodi akcijo in beleži vse donacije, zbralo že 171.826,35 evra. Akcija bo trajala še do 31. marca.
Mama slišala pokanje
Bratje Fratar so medtem priskočili na pomoč tudi nesrečni družini Vivod, ki jo je pred dnevi sredi dneva presenetil požar in ji uničil hišo, v kateri so živeli Vida Vivod, v zgornji etaži pa njen sin Marjan s svojima sinovoma. Gre za manjšo kmetijo v Otiškem Vrhu, v krajevni skupnosti Šentjanž pri Dravogradu, domačini naselju rečejo Kronska Gora.
Slišala je nenavadno pokanje, ko je zagledala ogenj, pa je bil ta že dodobra razvit.
»Po domače pa se reče pri Jeznik,« nas poduči dravograjski župan Tone Preksavec, ki je bil med prvimi na kraju požara, poleg gasilcev domačega Prostovoljnega gasilskega društva Šentjanž pri Dravogradu, ki so se jim pridružili tudi gasilci iz Dravograda, Črneč, Libelič, Trbonj in Slovenj Gradca. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, je ogenj najverjetneje izbruhnil v bližini dimnika, zaradi vetra pa se je hitro razširil po celotnem ostrešju. Zato so imeli gasilci nemalo dela tudi s tem, da so preprečili, da bi se razširil še na sosednje objekte. Ko so ga pogasili, so pomagali pri odstranjevanju poškodovane strešne konstrukcije in kritine. A zgornjo etažo je ogenj povsem uničil, zaradi gašenja pa je voda poškodovala tudi spodnji del, v katerem živi Vida.
Kot nam je povedala njena hči Nada Jeseničnik, je bila mama doma sama, ko je zagorelo. »Slišala je nenavadno pokanje, ko je zagledala ogenj, pa je bil ta že dodobra razvit,« nam pove Nada, ki živi v neposredni bližini. »Pa ravno lani smo obnovili celotno spodnjo etažo v hiši, ki je bila sicer zgrajena med letoma 1975 in 1981. Zdaj pa so uničeni laminati, gips plošče, stene so razmočene. Trenutno jih sušimo z ogromnimi razvlažilniki,« razlaga Jeseničnikova. V zgornji etaži, ki jo je ogenj uničil, je živel njen brat Marjan s sinovoma. »Tisti dan je bil v službi, nečaka pa v šoli. Mlajši v osnovni šoli, starejši že v srednji. Mama je bila doma, ker je že v pokoju,« nam še razloži Nada Jeseničnik.
Domači so se nemudoma lotili dela, tako da so le prvo noč po požaru prespali pri svojcih. Že dan pozneje so eno sobo v spodnji etaži toliko sanirali, da se lahko zdaj vsi stiskajo v njej. A jih tolaži dejstvo, da so tudi zanje ljudje stopili skupaj in se prav tako odzvali na akcijo dravograjskega Rdečega križa, ki zbira denar tudi zanje. Med njimi so bili bratje Fratar, ki so se že dan po požaru k družini pripeljali s katrco in jim ponudili pomoč.
»Osebno se prej nismo poznali, smo pa o njih veliko slišali. Da so delavna in uspešna družina. Zdaj pa smo jih imeli priložnost osebno spoznati,« nam je v imenu družine še povedala Jeseničnikova, ki upa, da bo preostala obnova hiše stekla čim prej. »Problem je material, konkretno les, ki ga potrebujemo za novo ostrešje, saj ga nikjer ni na zalogi in je treba nanj čakati,« še pove Jeseničnikova, ki je zelo vesela pomoči sokrajanov in sosedov, ki so stopili skupaj in jim pomagali tudi pri čiščenju. Da je ponosen na brate Fratar, ki so se spet hitro odzvali, poudarja tudi župan Preksavec. Kot je dejal, se jim bo občina oddolžila in primerno zahvalila za to gesto, pa čeprav ve, da je to zadnje, kar Fratarjevi pričakujejo. Oni namreč ničesar ne pričakujejo v zameno, dajejo, ker – kot sami pravijo – lahko.
